
Zucchero privabil staro in mlado
Adelmo Fornaciari, bolj poznan po nadimku Zucchero, je v Kri¾anke privabil tako staro kot mlado, ter vse skupaj popeljal na malo veè kot dvourni glasbeni spektakel, na katerem je veè kot zadovoljil svoje zveste obo¾evalce in si zagotovo pridobil ne malo novih.
Koncert naj bi se prvotno dogodil 31.05 v dvorani Sto¾ice, a je bil prestavljen na 22.06 v manjše, a veliko bolj akustiène Kri¾anke, ki so bile napolnjene, a ne prenatrpane, kar je bil samo plus, saj smo lahko resnièno u¾ivali v melodijsko polnem koncertu italijanske legende pop rock/blues glasbe.
V svoji 41 let dolgi karieri je prodal preko 40 milijonov albumov. Svojo bogato glasbeno pot je zaèel davnega leta 1970, ko mu je bilo komaj 15 let. Svoj prvi album pa izdal leta 1983 z naslovom »Un po’ di Zucchero«. Njegov zadnji album izdan konec leta 2010 »Chocabeck« je ¾e 21. po vrsti, za mnoge tudi eden najboljših. Obisk v Kri¾ankah je del svetovne turneje, ki se je zaèela 9. maja v Zürichu in nosi naslov njegovega zadnjega albuma, za èigar navdih je pevec našel v dru¾inskih koreninah in spominih iz svoje zgodnje mladosti. Album je posnet v italijanski in angleški verziji, nekatera besedila pa so zanj napisala tudi velika imena, kot sta Bono in Iggy Pop.
V prvem delu je italijanski glasbenik slovenske obo¾evalce razvajal s skladbami zadnjega albuma Un Soffio Caldo,Vedo Nero,Il Suono Della Domenica, Soldati Nella Mia Città, È Un Peccato Morir itd, sledile pa so njegove starejše uspešnice, kot so Baila Morena, She’s My Baby, Diavolo in Me, Senza Una Donna in druge. Sam bend se je obèinstvu pribli¾al do te mere, da je basist v svojem zamahu energije pritekel med obèinstvo in odigral svoj solo, ki so ga spremljale vzhièene oèi ne¾nejšega spola. Za popestritev nam je Zucchero zaigral na klavir uspešnico »Everybody’s Got to Learn Sometimes«. Spomnil se je tudi svojega prijatelja Luciana Pavarottija ter njune skupne skladbe Miserere, ki je veè kot mogoèno zabobnela in naje¾ila ko¾o obèinstvu. S tem smo slutili, da sam koncert prihaja h koncu. Še zadnjiè se ozrem po napolnjenih Kri¾ankah, se nasmejim neki starejši gospe, ki s sijem v oèeh polna energije steguje roke visoko v zrak, kot da bi se hotela dotakniti pevca in se mu zahvaliti za nepozaben veèer.
Tekst: Miha Avguštin
Foto: Klara Skaza
Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect