Zmelkoow – Nekaj drugačnega

Kot nekdo, ki je bil rojen v bivši Jugi in odraščal ob glasbi Laibach in Borhesia, sem odkar sem se preselil v Slovenijo vesel, da slišim še druge bende, ki jih prej nisem poznal. Zmelkoow so eni izmed njih.

Izvedel sem, da imajo status v Sloveniji in da so precej dobro poznani in spoštovani v glasbeni sceni. Nič čudnega glede na to, da so fantje na sceni že dobrih dvajset let. Ker njihova glasba bazira predvsem na vokalu in besedilih sem imel nekaj problemov zaradi nerazumevanja jezika a moram reči, da so mi bili vseeno zanimivi saj je moj jezik precej podoben in z malo pomoči svoje punce sem nekako prišel do bistva. Čeprav so imeli single, ki so bili na lestvicah, imajo vseeno pesem kjer kritizirajo svoje glasbene “kolege” kar mi je všeč saj sovražim prisiljeni “moramo biti prijatelji” odnos, ki ga ima večina mainstream bendov. Ti fantje so v pesmi dejansko rekli, da je obstoj nekaterih glasbenikov škoda kisika in zato so mi bili všeč takoj, ko sem to slišal. Zmelkoow imajo dober glasbeni opus in so resni glasbeniki, čeprav niso nikoli dosegli slave Siddharte.

Koncert v Orto baru je bil njihovo igrišče. Nastop je bil razdeljen v dva dela. Pevec je napovedal da bo koncert kot bikini kopalke, prvi del modrček in drug del hlačke. No, modrček vsekakor ni bil najboljši v trgovini. Prvi del naj bi bil nekakšen psihadeličen jam session. Fantje so dovolj dobri glasbeniki, da bi jim lahko uspelo, a videl sem dovolj psihadeličnih nastopov, da lahko rečem da so prišli tako blizu psihadelike kot če bi pojedel star LSD – ne deluje in postane nadležno po tridesetih sekundah. Vse, kar smo dobili, je bilo preveč ljudi na odru s preveč inštrumenti. Tamburica, različne perkusije, tarabuka, flavta… backup glasbeniki so bili videti zmedeni, kot da se ne morejo odločiti kateri inštrument uporabiti. Ah in incident s punco, ki je igrala klaviature. Mislim, da je bil plan tak, da naj bi padla iz odra (?) in ostala na tleh “nezavestna”. Milim da to ni bilo nikomur smešno, predvsem ne varnostnikom. Žal mi je bilo, da je koncert skrenil na to pot, saj so začeli obetavno. Groovy bobni, smooth bas linije, alt saxofon in kitare z različnimi efekti, slišati je bilo kot crossover med Red Snapper in Morphine. Ja, fantje znajo igrati, vsake toliko časa so ustvarili zatripano atmosfero, a so vse skupaj pokvarili s preveč eksperimentiranja. Fantje na odru so dejansko uživali v sešnu za razliko od večine publike, ki je bila precej številna za Orto bar. Škoda, mislim, da bi lahko igrali uro in pol res dobrega jam sešna z njihovimi originalnimi komadi. Ena stvar glede zmelkoow, ki mi je zares všeč je, da me njihov pevec spominja na Shane Mcgowana. Ker je vokal nihovo glavno orožje, so bili vseeno slišati dobro in so imeli učinek na publiko. Po raztrganem modrčku so prišle na vrsto hlačke. Ok, standardni nastop njihovih znanih komadov, ki je dokazal moj point, fantje vedo kaj počnejo, imajo svoj stil in niso rip-off drugih bendov.

Slišati so unikatni in njihov koncert je vreden ogleda. Jaz bi jim samo skromno predlagal, da si naslednjič, ko igrajo psihadeličen jam session, ogledajo jam session Lee Renalda z Boards of Canada. Konec koncev, njihov koncert je bil prijeten zaključek sobotnega večera. Upam samo, da mi ne bo treba več videti glasbenikov namerno padati po tleh. Če že moraš pasti, padi s stilom. Glasbeniki so redka vrsta, ki skoraj morajo biti dovolj zadeti, da padejo na tla brez vnaprej narejenega scenarija.

Tekst: Nemanja Vidić
Foto: Eva Krempuš