Živali v študentskem domu

Spraševali smo se, kakšen so možnosti in omejitve, kadar želi študent v študentski dom pripeljati tudi svojega psa. O tej temi smo govorili s Karmen, ki ima psičko LeeLee, mešanko s pekinezerjem, živi pa v študentskemu domu na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani.

Najprej nas je zanimalo, kaj je potrebno urediti, da lahko pes biva v študentskemu domu. Karmen nam je razložila, da za bivanje domače živali v študentskem domu ne obstajajo kakšni posebej za ta namen urejeni papirji, te moraš napisati kar sam. »Če hočeš v študentskem domu živeti s psom, oziroma katerokoli drugo živaljo, moraš napisat prošnjo v kateri obrazložiš, zakaj bi imel psa v študentskem domu (tu je velikokrat razlog, da ga zaradi navezanosti nočeš pustiti za sabo, še posebej če je res tvoj in ne družinski pes). Navesti je potrebno nekaj podatkov o samem psu, njegovo starost, socializacija in pa velikost oziroma pasmo pasa, ker psov velikih pasem ne moreš imeti v tako majhnem prostoru. Skopirati je potrebno potni list, v katerem je razvidno, da ima pes opravljena vsa potrebna cepljenja. Tej prošnji je potrebno dodati še podpise od vseh cimrov.« Ker Karmen živi v apartmaju, je morala dobiti podpise od njene cimre in pa sosednjih dveh. Vse je potrebno urediti v pisarnah za študentske domove v Rožni dolini, kjer ti lahko zastavijo še kakšna vprašanja. V približno dveh tednih sporočijo, ali lahko pes biva s študentom. V tem primeru je potrebno podpisati aneks, ki ga moraš imeti v primeru inšpekcije. Nadaljuje, da je »po odobritvi potrebno vsako leto sproti odnašati potrdila o ponovnem cepljenju, ker v Rožni dolini vodijo evidenco vseh domačih živali v študentskih domovih. Prav tako pa moraš za vsakega novega cimra napisati izjavo, da se strinja, da v njegovem apartmaju živi tudi pes. Meni se je to dogajalo kar pogosto, ker sem imela kar nekaj cimrov, ki so prišli na izmenjavo.«

Ko smo Karmen povprašali, ali obstajajo kakšne omejitve glede pasem psov, je rekla, da kolikor ve, ni posebnih omejitev. »Razen pri velikosti psa, ker so sobe v nekaterih študentskih domovih zelo majhne in ni primerno za stanovalce, še najmanj pa za nekega res velikega psa, da je omejen na sobo velikosti 2×2 metra. Lahko nastopi kakšna težava pri novih cimrih, ker jim v Rožni dolini ne povedo, da prihajajo v sobo, kjer živi domača žival. Meni se je že zgodilo, da je prišla nova cimra, ko me ni bilo doma. Videla je pasjo posteljico in že v naslednji minuti odšla in zamenjala sobo. V tem primeru je edina rešitev situacije premestitev.«

Na vprašanje, ali je potrebno za bivanje s psom plačevati več, nam je Karmen odgovorila, da za sobo ni potrebno plačevati več, kot je standardna cena sobe. Vendar pa že na začetku, ko podpisuješ vlogo za bivanje psa v študentskem domu, podpišeš soglasje v katerem so navedena določena pravila. »Eno izmed teh je tudi, da po izselitvi plačaš stroške obnove sobe, če se kaj uniči zaradi posledic živali. To je edina stvar, ki naj bi jo plačal dodatno, če imaš žival. Vendar menim, da je to bolj primerno za mačke, v primeru da bi praskala po vratih ali kaj podobnega. Torej zaradi bivanja s psom ne plačuješ dodatnih stroškov.«

Ko smo Karmen vprašali, ali je njenem študentskem domu več psov, nam je odgovorila da v njenem študentskem domu prebiva samo njena psička. »Vem za enega psa v sosednjem bloku, vendar je to pes vodnik slepega dekleta. Je pa veliko več psov v Rožni dolini, vsaj kakor sem opazila po obiskih v tistih koncih.«

Zanimalo nas je tudi, kako njeni cimri sprejemajo Leelee. Karmen pravi, da je njen cimer njen fant, s katerim si tudi razdelita delo z LeeLee, odvisno kdo je kdaj doma. »Na srečo imava obveznosti na fakulteti ravno tako, da je enkrat doma eden, enkrat pa drugi. V sosednji sobi pa imam tudi dve cimri, ki nista imeli težave s tem, da z nami prebiva pes. LeeLee je sicer malo nezaupljiva do ljudi, ki jih ne pozna, tako da ob prihodu novih cimrov nekaj časa ni prepričana, če bi jim čisto zaupala, pa kdaj kako zalaja na njih.« Nadaljuje, da lahko pride do težav pri alergikih in ljudeh, ki niso ljubitelji psov. »V primeru, če cimer ne soglaša s sobivanjem psa, pes ne more prebivati z njimi. Tako da se je potrebno pred tako odločitvijo pogovoriti tudi s cimri. Najboljše je, če imaš cimre, ki bodo vsaj kako leto dve še ostali tvoji cimri, ker si potem prepričan, da do nekih nevšečnosti z novimi cimri ne more priti.«

Seveda nismo mogli mimo vprašanja, kako to, da se je sploh odločila za to, da bo šla LeeLee z njo v Ljubljana. Karmen pravi, da je bila že leto dni v Ljubljani, ko si je prijateljica kupila psa, njej pa ga doma niso dovolili imeli. »Ko sem bila nekajkrat pri njej na obisku sem videla, da je imeti psa nekaj najlepšega v življenju, ko te gleda z njegovimi očmi in te liže po obrazu in skače po tebi. Joooj, prave kepice veselja. Tako sem se odločila, da si tudi jaz kupim psa. Pri tedanji cimri sem se pozanimala kaj moram narediti, da jo lahko imam v študentskem domu. Vprašala še ostale cimre in na srečo so se vse strinjale. Od samega navdušenja sem vprašala celoten hodnik, če jo lahko imam. Potem sem kupila mojo sedanjo psičko, jo prinesla domov, kjer so bili najprej čisto šokirani, vendar so malo kepico kmalu vzljubili. Šele takrat sem potem začela urejati stvari za njeno bivanje v študentskem domu. Mogoče sem se malo prenaglila, ker sem psa kupila preden sem se dogovorila za njeno bivanje. To, da bi za njo skrbeli moji starši, če ji bivanje ne bi bilo odobreno, takrat ne bi prišlo v poštev. Vendar so mi njeno bivanje na srečo odobrili in od takrat naprej prebiva z mano in skupaj študirava. Drugače je recimo pri družinskih psih, ki si ga želiš vzeti s sabo. Ker če njegovo bivanje ni odobreno ta vseeno lahko še vedno živi doma. Če pa kdo razmišlja o nakupu novega psa, naj se prej pozanima kako je z njegovim bivanjem in soglasji, da potem ne bo ostal brez doma oziroma ga bo moral nekam oddati.«

Čeprav so redki, a kljub temu obstajajo ljudje, ki psov ne marajo. Zanimalo nas je, ali je v študentskem domu najde tudi kdo, ki nad bivanjem psa tam ni navdušen. Karmen nam je povedala, da neodobravanja s strani drugih prebivalcev še ni doživela. »Včasih kakšni fantje, nedorasli svojim letom lajajo za njo, ampak jim LeeLee hitro pove par krepkih nazaj. Drugače pa so vsi presenečeni nad njo.«

Za informacije povezane s psmi, se lahko obrnete na uredništvo revije Kužek, ali pa jih spremljate na Facebooku.