Zbogom.

Dotakni se me, samo ¹e enkrat, telo mi gori.

Zbogom!

Dotakni se me, s prstom po telesu imej me vso.

Dotakni se me, samo še enkrat, telo mi gori.

In danes dragi moj, boš moj.

In ko spet zaprem oèi, se mi spet pojaviš ti, tako lep in moèan, tako popoln in samo moj ampak zakaj se mi zdi, da je to samo ¾elja? Bil si mi tako blizu in skoraj bi te imela pa je šlo vse v niè, odšlo je in ne bo se veè vrnilo ker je ona prišla nazaj.

Vedno je bila tam, skrita kot temna senca in èakala, èakala, da pride njen dan, da te spet ujame v svoje spletkarske mre¾e, tvoje srce je ujeto in ni veè izhoda, ni drugega kot, da odidem in se ne vraèam veè, ni drugega kot, da obrnem glavo in odidem.

In tvoje lice spet krasi nasmeh, zadovoljen si, ker je ona spet nazaj. In spet moje lice solze rosijo in spet me tola¾ijo, spet, spet … Vrti se tale film, vedno znova in znova in poèasi imam dovolj vsega, kdaj bo konec?

Telo mi dregeta, tako potrebno je tvoje ljubezni, tako potrebno enega, samega objema, tako potrebno lepe besede in pogleda. Zakaj nisem dovolj dobra za tebe? Zakaj so vse boljše od mene? Kaj imajo, kar nimam jaz?

Vse bom naredila, vse bom spremenila samo poglej me, poglej in mi podari nasmeh. Naj mi srce razbija v ritmu bobnov, naj mojo dušo naseli nemir prièakovanja, naj telo u¾iva v bla¾enosti pogleda, naj se topim vsa, vsa, samo tvoja.

In še stene imajo veè posluha, še one me bolj razumejo kot ti.

In še drevesa zunaj se mi klanjajo in mi govorijo, da paè tako je.

In še ona ve, kako mi je, èeprav se smehlja ker ve, da si njen in da nimam izbire kot, da reèem »Zbogom.«