Zaz sprožila energijsko bombo v Križankah

Ljubljanske križanke so 12. maja zvečer zopet zažarele v vsem svojem sijaju- na odru je nastopila ena od trenutno najbolj priljubljenih pevk, ognjena Issabelle Geffroy ali bolj znana kot ZAZ.

Zaz je odlična francoska pevka s hripavim glasom, ki je širše množice očarala leta 2010, ko je izdala svoj prvi album Zaz. Njena glasba je mešanica različnih stilov, katere je spoznavala tekom svoje glasbene poti, od jazza, rocka, popa, soula, afriških ritmov in še bi lahko naštevali. Prav zato se lahko v njej najde marsikdo. Predvsem pa je pomembno to, da so njene skladbe nabite s čustvi, energijo, sporočili in nalezljivimi melodijami. Mnogi jo primerjajo s šansonjerko Edith Piaf, s katero pa razen hripavega glasu, francoščine, odličnega petja in uličnih nastopov, nima ravno veliko skupnega… Zaz je izjemno pozitivna in vesela oseba in s svojo glasbo ji uspe kanček pozitive prenesti tudi na druge.

V soboto, 12. maja, smo tudi v Ljubljani, po zaslugi organizacijske skupine Black pony entertainment group, imeli priložnost videti in predvsem slišati odlično Zaz. Koncert je bil razprodan, Križanke pa nabito polne, kljub kar precej visoki (predvsem za študente) ceni. Občinstvo je bilo raznoliko, na moje presenečenje je prišlo ogromno starejših, mnogi so s seboj pripeljali tudi otroke.

Vse se je pričelo okoli devete ure zvečer, ko so na oder stopili člani slovenske skupine Manouche. Križanke so se ob ritmih house-gypsy- swinga, ki so na trenutke spominjali na mešanico Parov Stelar in Magnifica, dobro ogrele za prihod težko pričakovane Zaz. Petnajst čez deseto uro zvečer, se je oder napolnil z odličnimi glasbeniki odetimi v črno, ki so pričeli igrati skladbo Les Passants. Kmalu smo zaslišali hripav glas in na oder je pritekla drobna pevka s širokimi hlačami, nasmehom na obrazu in iskrivimi očmi. Publika je začela navdušeno vzklikati in preprevati. Toliko energije kot jo je izžarevala Zaz, na odru že dolgo nisem videla. Ob norenju, neverjetnem dretju in skakanju, je prekašala celotne Križanke in kjub temu je uspela prav vse odpeti izjemno dobro. Tudi če mnogi niti nismo prav dobro razumeli besedil, je njeno petje tako močno in srčno, da te prevzame že od samega začetka. Nastop je bil resnično nekaj posebnega, nekaj izjemnega. Dobila sem občutek, da ji ni dovolj, da le pride na oder in odpoje svoje pesmi- resnično se je trudila, da bi celotne Križanke dihale z njo, začutile energijo in srečo. Ves čas nas je spodbujala, da pojemo, plešemo in se prepustimo. Poleg tega je vso, rahlo zadržano publiko prepričala, da se na ves glas zadere in iz sebe izpusti, vse kar jo teži. Nekaj besed je spregovorila tudi v slovenščini in seveda vse navdušila. Najpomembnejše sporočilo, ki nam ga je želela predati, pa je ponovila celo dvakrat; na ves glas je vzkliknila: ”pustite si živeti, s’il vous plaît!” Omeniti je potrebno še dih jemajoč, meditativni uvod v skladbo Je veux. Med vso to eksplozijo na odru, se je Zaz z bendom umirila in ustvarili so pravljično vzdušje z rahlo psihadelično eksperimentalnim igranjem. V tem trenutku pa smo lahko začutili čar Križank- igranje sta spremljala močen veter in zvok dežja. To magično vzdušje je po nekaj minutah prekinilo nekajkratno vzklikanje Zaz: ”Qu’est-ce que vous voulez?!?” Začela je prepevati pesem Je veux, s katero je postala prepoznavna. Občinstvo je ponorelo še bolj, kot ob njenem prihodu na oder. Zelo očitno ji je uspelo prenesti nekaj svoje energije na nas. Zatem je odpela še odlično priredbo skladbe I’m so excited v prav prikupni (francoski) angleščini.

Petnajt čez enajsto je odšla iz odra, vendar so jo navdušene Križanke priklicale nazaj. Odpela je še nekaj ne tako zelo znanih skladb, med drugimi tudi prelepo balado Jacquesa Brela, La Chanson des viex amants.

Okoli polnoči je zaključila z nastopom in vse lepo pozdravila. Koncert je bil definitivno vreden ogleda in mislim, da ob tako izjemni energiji ni ostal prav nihče ravnodušen.

Tekst: Simona Zupančič
Foto: Miro Majcen