Vse več uživalcev drog

Kranj je zaradi številnih organiziranih skupin preprodajalcev drog veljalo za slovensko mamilarsko prestolnico in mesta se je zlasti med mladim prijelo ime Kransterdam.

Kranj je zaradi številnih organiziranih skupin preprodajalcev drog veljalo za slovensko mamilarsko prestolnico in mesta se je zlasti med mladim prijelo ime “Kransterdam”.

Kljub številnim akcijam kriminalistov, ki so svoje delo v zadnjih letih usmerjali zlasti na področje raziskovanja in preprečevanja organiziranega kriminala, je v Kranju dostopnost do drog še vedno precej velika in številni mladi zapadejo v svet odvisnosti, ob preventivnem mesecu odvisnosti ugotavljajo strokovnjaki.

Mladinski kulturni center Kranj je ob mesecu preprečevanja odvisnosti minuli teden organiziral okroglo mizo na temo zasvojenosti mladih v Kranju, s katero je želel opozoriti na to perečo problematiko. Število evidentiranih uživalcev drog se v Kranju iz leta v leto veča in je ob koncu lanskega leta že doseglo številko 459.

Prav tako se viša število eksperimentatorjev na področju drog, še zlasti na področju marihuane. Vse več odvisnikov posledično tudi išče pomoč pri odvajanju v komunah. Samo lani jih je iz območja Kranja v komune odšlo 16.

Kot je pojasnila Melita Žontar s Centra za socialno delo Kranj, gredo zasvojenci iz Kranja večinoma v komune na Hrvaško, Italijo, Španijo, Nemčijo, Belgijo in Portugalsko ter v terapevtsko skupnost projekt Človek v Škofji Loki. Poudarila je, da je zasvojencem in njihovim družinam predstavi vse možnosti komun in jim prepusti odločitev. “Noben strokovni delavec nima pravice odločati, katero zdravljenje je najboljše, to se mora vsak odločiti sam,” je pojasnila.

Nekateri odvisniki najprej potrebujejo odmik od lastne družine, da vidijo, kaj je bilo v njej narobe, da so zapadli v odvisnost. Ko pridejo nazaj v isto sredino, se tako začne zdravljenje odnosov, ki so bili patološki že prej. “Če se ne spremeni tudi družina, je zato zelo malo možnosti, da bi se predvsem zelo mlad odvisnik uspel se odvaditi drog,” je prepričana ®ontarjeva.

Z Žontarjevo se strinja tudi Simon Strgar s Centra za odvisnosti Kranj. Obrazložil je, da veliko odvisnikov izhaja iz razbitih družin. Zato se je vedno treba ukvarjati tudi z družino, da se znotraj nje uredijo medsebojni odnosi. “Veliko odvisnikov se odloči, da se bodo urejali doma skupaj z zdravljenjem odnosov znotraj družine,” je pojasnil Strgar, ki na odvisnost ne gleda z zdravstvenega vidika, torej je ne vidi kot bolezen ampak kot motnjo vedenja.

Pri nas vedno iščemo vzroke za zasvojenost in posameznika jemljemo v kontekstu celotne družine ter se trudimo spremeniti vzorce vedenja in čustvovanja, je povedala Sara Jerebic z Zakonskega in družinskega inštituta Krog. Prva faza je abstinenca, druga faza je odkrivanje vzrokov, potem pa je na vrsti opremljanje človeka za boljše življenje.

“Droga je nadomestek za odnose,” je prepričana Jerebičeva, zato velik pomen na področju preventive pripisuje poučevanju staršev otrok že v vrtcih. 95 odstotkov mladih namreč poskusi drogo, velika večina je potem ne poskusi več, saj se vpraša za škodljive posledice in se pravilno odloči. Nekaterim pa je droga pomeni nadomestek in gredo s tem naprej. Zato je treba opremiti starše, da znajo vzgajati otroka, da ti odrastejo v odgovorne mladostnike, je pojasnila.

“Na preventivi bi se dalo veliko delati,” meni tudi Biljana Djakovič z Rdečega križa. Opozorila je, da se stopnja zasvojenosti stalno povečuje in da bi bilo treba preventivo začeti bolj široko. Sedaj manjka preventiva zlasti v osnovnih šolah in vrtcih, pa tudi srednjih šolah. Matej Košir z Urada za droge pa je na to odgovoril, da se vse začne in konča pri denarju. “Če bi imeli toliko denarja, kot ga ima na primer tobačna industrija, potem bi bila verjetno zgodba drugačne, če pa tudi tega, kar delamo, ne bi bilo, mislim, da bi bile številke še hujše,” je dodal.

Veliko je v državi treba narediti tudi na destigmatizaciji odvisnikov, so se strinjali sogovorniki. Žontarjeva je povedala, da imajo tisti, ki prihajajo iz komun kar velike težave pri vključevanju v družbo, zlasti pri iskanju službe. Izkazalo se je, da je za posameznika bolje, da v začetni fazi ne pove, da je bil narkoman in se izkaže v službi ter tako pridobi zaupanje do trenutka, ko njegova preteklost pride na dan. Možnosti za zaposlitev so tudi med ljudmi, ki posameznika poznajo zelo osebno in vedo, da je možno, da se človek urediti do te mere, da se odvisnost ne ponovi in tako pred tem nimajo strahu, je pojasnila.

Ozdravljena zasvojenka Silvana je pri vključevanju v družbo imela dobre izkušnje. “Sprejeli so me tako, kot sem, in se niso ukvarjali s tem, kakšna sem bila,” je opisala svojo zgodbo. Strgar pa je dodal, da imajo tudi nekateri drugi odvisniki dobre izkušnje. Tako na primer v Savi dela veliko urejenih odvisnikov, ki se odvajajo s pomočjo metadona in podjetje z njimi nima težav, ampak jih pri njihovem boju z drogo celo vzpodbuja. (Telemach, STA)







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine