Vikinški metal v cvetju

V Sredo 19. Oktobra se je v ljubljanski Cvetličarni ustavil potujoči metalski cirkus poganskih bojevnikov imenovan Heidenfest. Zabavljači večinoma izvirajo iz Skandinavije in radi poigravajo v zvokih folk metala s poganskim ozadjem.

Največja imena tega malega festivala so nedvomno Finntroll, Turisas in Alestorm, medtem ko tudi Arkona, Trollfest in Skálmöld počasi vendar sigurno zbirajo svojo legijo privržencev. Vsem imenom skupno pa so živi nastopi, ki so prava poslastica za lačne oči in ušesa vseh zvrsti poslušajočih ljudi.

Skálmöld so islandska viking / folk metal skupina ustanovljen avgusta 2009. Ime Skálmöld dobesedno prevedeno pomeni Doba Mečev in hkrati “brezvladje”, ki se nanaša na islandsko »Sturlung Ero«. V tem obdobju islandske zgodovine so potekale državljanske vojne med družinskimi klani dežele. Originalno je grupo sestavljalo 5 članov: Björgvin Sigurðsson (vokal, kitara), Baldur Ragnarsson (kitara), Snæbjörn Ragnarsson (bas kitara), Þráinn Árni Baldvinsson (kitara) in Jón Geir Jóhannsson (bobni). Vsak od teh je bil predhodno že aktiven v določeni skupini, ki ni nujno vsebovala trenutnega metalskega prizvoka. Od prvega dne skupnega igranja, je ekipa že pričela s polaganjem glasbenih temeljev za prve pesmi, ki so kasneje zapolnile njihov debitantski album. Po nekaj mesecih se jim je pridruži še trenutni klaviaturist Gunnar. V polni postavi so tako novembra 2010 pri založbi Tuti izdali prvenec Baldur.

V pajčevinasto okrašeni Cvetličarni so nas Skálmöld pričakali z uvodno skladbo Heimo, ki nas nežno popelje v čase poganskih klanov. In že pri prvem odigrani skladbi večera (po imenu Árás) je lahko v prvi vrsti zaslediti vrtince dolgih las. Ob zvokih komadov »Upprisa«, »Kvaðning«, »Hefnd« in »Valhöll« so se nam prikazali kot pravi zabavljači. Kar ni čudno, saj je peščica skladb zvenela, kot da bi jih izvajali dobrodušni in rahlo vinjeni pirati.

Trollfest je nastal kot posledica zdolgočasenega vikenda v Oslu leta 2004. Gruča »spačkov« se je naveličala običajne glasbe z okoliških zabav in se s pomočjo opojne substance, z imenom alkohol, odločila vzeti stvari v svoje roke. Eno spletno stran in 6 skladb kasneje je bil v vsej tej norosti, s strani založbe Solistium, prepoznan njihov potencial. Trollfest imajo do sedaj izdane 4 studijske albume in en EP.

Z umetniškimi imeni kot so »Trollmannen«, »Mr. Seidel«, »Per Spelemann«, »PsychoTroll«, »TrollBANK«, »Manskow« in »DrekkaDag« so nam predstavili svoj norveški balkan black metal s komičnimi vstavki. Že sam uvodni »Trollkamp« priča o razigranosti odrske družbe. Možici se prikažejo v podobi jamskih škratov, ki so ravnokar pobegnili z Rock Otočca in nam skupaj s pevcem »Trollmannen-om«, preoblečenim v nič drugega kot steklenico piva, posvetijo skladbo »Die Verdammte Hungersnot«. Pestra in udarna kombinacija zvokov harmonike, saksofona, kitar, bobnov in vokala se čudovito združuje z njihovo odrsko podobo. Kljub njihovi ne eksplicitno atraktivni pojavi so deležni krikov navdušenja tudi s strani pripadnic ženskega spola. Z naborom skladb »Brakebein«, »Villanden«, »Der Jegermeister« in »Helvetes hunden GARM« so nam razkrili kaj je to pravo komično žaganje.

Večer se nadaljuje z Arkono, ruskim metal bendom, ki ga sestavljajo Sergei »Lazar« (kitara),
Ruslan »Kniaz« (bas kitara), Vlad »Artist« (bobni), Vladimir »Volk« (zračni inštrumenti) in zimska kraljica Maša »Scream« (vokal). Začetki Arkone štejejo nazaj v leto 2002, ko sta se dva člana poganske družbe Maša in Alexander odločila ustanoviti skupino, ki bo zrcalila njuno skupno filozofijo in glasbeni okus. Navdih dobijo v ruski folklori in slovanski mitologiji, hkrati pa vanjo implementirajo mnogo tradicionalnih ruskih inštrumentov. Povrh vsega pa je Maša ena redkih vokalist, ki ji je uspelo izpopolniti čisto pravi »death growl« stil petja.

Od začetka kraljevanja in vse do danes so izdali že 6 studijskih albumov, EP, DVD/CD in tudi dve koncertni plošči. Trenutno pa promovirajo svoj, avgusta 2011, izdani album z naslovom »Slovo«.

Ker Arkona s svojo slavo že zdavnaj presegla meje domače Rusije je tudi pri nas že znano, da so njihovi koncerti nabiti z energijo in čisto divjega duha. Na odru se naposled znajde svetlolasa lepotica, zavita v svojo zvesto dva meter dolgo lisico in vikinškim bobnom v rokah. Iz svoje pravljične podobe se Maša v sekundi prelevi v mitološko zver, ki je zmožna rjoveti tako bučno, da odmeva do same Rusije. Svet se zlomi in ponovno rodi v čisto drugi luči s to neverjetno podobo, ki s svojimi avtoritativnimi gibi dobi od ljudstva točno to kar si želi. Skupaj s spremljavo Vladimirja in ostale ekipe vlada svoji dvorani in obnorelim ljudem. Ko pa napoči čas zaključevanja pa dobim občutek, da tega nastopa preprosto noben bend ne bo mogel preseči.

Na srečo so tu Alestorm, folk metal bend iz škotskega Pertha. Ustanovljen leta 2004, takrat še pod imenom Battleheart. Svoj slog opisujejo kot »pravi škotski piratski metal«. Po izdaji dveh EP-ov leta 2007 so se preimenovali v zdajšnji Alestorm. Debitantski album je bil izdan januarja 2008.

Začetnika, sprva dvočlanskega benda, sta Gavin Harper in Christopher Bowes. Leta 2006 sta izdala prvi EP, ki je bil posnet v Gavinovem domačem studiu. Kmalu sta se jima pridružila še basist Dani Evans in bobnar Doug Swierczek. Zanimivo je, da so imeli prvi koncert v živo le pet dni po tem, ko so se vsi člani prvič dobili skupaj.

Istega leta so posneli tudi drugi EP, na katerem je tudi pesem »Set Sail And Conquer«, ki je našla svoje mesto na Metal Hammerjevem cd-ju »Battle Metal V«, skupaj z bendi kot so Tyr, Firewind, Hammerfall in Blind Guardian.

V začetku leta 2007 je bend zapustil bobnar Doug Swierczek, nadomestil pa ga je Ian Wilson iz benda Catherist. Kasneje, istega leta, so se preimenovali v Alestorm in bili sprejeti pod okrilje Napalm Records. Debitantski album »Captain Morgan’s Revenge« je bil izdan v začetku leta 2008. Podobno kot peseme iz drugega EPja, je bil komad »Captain Morgan’s Revenge« prav tako na cd-ju »Metal Hammer’s Battle Metal VI«

Skupino sestavljajo Christopher Bowes (vokal in klaviature), Dani Evans (kitara), Gareth Murdock  (bas kitara in spremni vokal) in Peter Alcorn (bobni).

Studijski  albumi se vrstijo od Captain Morgan’s Revenge (2008, Black Sails at Midnight (2009) do Back Through Time (2011). Poleg the pa so tu še trije Epi: Battleheart (2006), Terror on the High Seas (2006) in Leviathan (2008).

Kot pričakovano nam z živahno glasbo karakterizirano s piratsko tematiko, ponovno popestrijo večer. Občinstvo je že močno ogreto in v zraku ne primanjkuje rok, kot ne oboževalcev piratskega metala v dvorani. Zvrstijo se komadi kot so »Back Through Time«, »Shipwrecked«, »Wenches & Mead«, »Captain, Morgan’s Revenge«, »The Sunk’n Norwegian«, »Wolves of the Sea«, »Death Throes of the Terrorsquid«, »Keelhauled« in »Rumpelkombo«.

Turisas je finski folk metal bend iz Hämennlinne. Bend sta leta 1997 ustanovila Mathias Nygård in Jussi Wickström ter ga poimenovala po starodavnem finskem bogu vojne. V svojo glasbo vključujejo elemente power metala in simfoničnega metala, skupaj s pogostimi ostrimi vokali. Znani so po tem, da pri solaranju raje igrajo na električno violino kot na vsem znane kitare. Album z naslovom Battle Metal je vpeljal nov termin »battle metal«, ki se uporablja za opisovanje Turisas sloga. Vseeno pa ni definiran kot podžanr metala.

Leta 2006 je bend zapustil kitarist Georg Laakso, zaradi hude prometne nesreče v letu 2005,  saj je utrpel hujše poškodbe hrbtenice. Kljub vsemu pa je bend nadaljeval z ustvarjanjem drugega albuma, The Varangian Way (2007), za katerega je vse kitare posnel Jussi Wickeström.

Njihova diskografija obsega Battle Metal (2004), The Varangian Way (2007) in Stand Up and Fight (2011⁾

Trenutna postavo  sestavljajo Mathias “Warlord” Nygård na vokalih, Jussi Wickström – guitar (kitara), Jukka-Pekka Miettinen (bas kitara), Tuomas “Tude” Lehtonen (bobni), Olli Vänskä (violina) in Robert Engstrand (klaviature)

Cvetličarna se je z njihovim prihodom spremenila v »Hellboy gnezdo«.  Rdeče prikazni z raztrganimi oblačili so nas zabavale s svojo glasbo, ki že rahlo meji na pop. Presenetljivo je občinstvo še vedno na nogah in v polnem zagonu. Lasje še vedno opletajo in se trudijo ustvariti vetrc, da ohladijo razgreta dekleta. Ubogim revam je bilo celo tako vroče, da so v vsem tem norenju nekatere pričele izgubljati svoje majice. Vse skupaj me tako zelo asociiralo na koncerte glam-erjev Kiss.

Turisas se proti koncu svojega nastopa že kar udomačijo na odru in bi najraje z občinstvom na mestu spili še kakšno paleto laškega piva. Toda čakajo nas še sami headline-rji večera in sicer finski Finntroll.

Finntroll v svojem vikinškem stilu kombinirajo zvoke folk in black metala. Z izjemo skladbe “Madon Laulu” so njihove pesmi večinoma v švedščini. Prvi vokalist skupine Katla je bil pripadnik švedsko govoreče manjšine in se je odločil da ta jezik bolje ustreza “trollski” preobleki skupine. Od takrat se je zamenjalo že nekaj pevcev, vendar je tradicija ohranjena. Po besedah “Vretha” (vokal) in “Skrymerja” (kitara) ime izhaja iz finske legende v kateri je prišlo do srečanja švedskih duhovnikov in divjega človeka, ki je pobil večino njihove skupine. Preživeli naj bi se vrnili z zgodbo o Finn-trollu. Njihova besedila prav tako pripovedujejo o zgodbah povezanih s trolli, duhovniki ter troll-kraljem “Rivfaderjem”.

Trenutna diskografija obsega 5 albumov in 2 Epa. Zadnji album z naslovom Nifelwind pa je bil izdan februarja 2010.

Kot glavna atakcija so svojo uro zapolnili s skladbami Manniskopesten, Kitteldags, Nattfödd, Nedgång, Solsagan, Slaget vid blodsälv, Midnattens widunder, Under bergets rot, Insects, The God That Failed (neuspela priredba metallice), Trollhammaren in Rivfader.

Lepa količina dobrih bendov, zadostna mera energičnih skladb in polna doza norenja so tako izpopolnili letošnji Heidenfest. Upam si reči, da je kvaliteta glasbe pri Arkoni dosegla vrh. Na srečo večina ni bila mojega mnenja, saj se je rajanje nadaljevalo vse do poznih večernih ur.

Več fotografij s koncerta pa si lahko že ogledate v Infosceni!

Tekst: Maša Mlakar
Foto: Anja Ivanovič