Veliki Y

Kaj govori biologija?

Y je moški (sesalèji) spolni kromosom, ki se pojavlja skupaj v paru z X in tvori XY spolna kromosoma pri moškem, zato ste moški imenovani tudi heterogametni spol. ®enske smo glede spolnih kromosomov XX, zato smo homogametni spol. ABC oplojevanja jajèec gre naprej tako, da èe bo le to oplojeno z garnituro kromosomov, v kateri bo prisoten spolni kromosom Y, potem bo na svet privekal mali krièaè, èe bo v garnituri kromosom X, potem bos svoj prihod obelodanila mala krièaèica.Dolgo èasa je bilo sprejeto mišljenje, da Y nosi samo gen SRY, to je tisti gen, ki v moškem zarodku v devetem tednu starosti spro¾i razvoj zarodka v moškega. Vse ostalo na tem kromosomu naj bi bila èista nièvredna šara.Postopoma so na Y kromosomu odkrivali še druge gene in našli zaporedje genov, ki je tako tesno skupaj, da se nikoli ne premakne na spolni kromosom X v procesu, ki ga imenujemo rekombinacija. To zaporedje predstavlja 95 % kromosoma Y. S prouèevanjem so ugotovili, da so v tem zaporedju prisotni geni, ki so v dobro le moškim, poudarjajo tako imenovane moške lastnosti kot so višja povpreèna odrasla višina, razvoj moènejšega zobovja, mišièevja, rogov, grive… ter gene, ki se izra¾ajo v testisih. Slednji vplivajo na nastajanje sperme.Gene na kromosomu Y so povezali tudi z spolno selekcijo. Moški oziroma samec, ki ima na Y kromosomu ‘boljše’ gene, bo uspešnejši pri oploditvi ¾ensk oziroma samic, saj bo lahko izdelal veè sperme, v kateri bo veè ¾ivih semenèic. Dovolj bo moèan, da bo v doloèenem èasovnem obdobju fizièno zmogel veè oploditev kot moški oziroma samci z manj ugodnim genskim zapisom na Y kromosomu, ¾enskam oziroma samicam pa se bo meglilo pred oèmi, saj bo zaradi genov na Y kromosomu imel vse lastnosti, ki jih išèejo, da bodo imele zdrave, plodne potomce. Posledièno bo imel veè potomcev, ki bodo njegove super gene na Y kromosomu prenašali na svoje moške potomce. Strogo iz biološkega stališèa mogoèe lahko reèemo, da so moški oziroma samci tisti, ki izbirajo svoje spolne partnerke, ki bodo vse po vrsti kazale telesne znake, da so mu sposobne dati moène in zdrave moške potomce.Nekoliko drugaèna je situacija pri vrstah (ne-sesalci), kjer so samice heterogametni spol, kot so na primer ptice. Pri pticah samice nosijo ekvivalent kromosoma Y in takoj lahko opazimo drugaèno obnašanje samic. Samice so tiste, ki si izbirajo spolnega partnerja, zato si veèkrat izberejo tudi takega, ki ima take ali drugaène telesne hibe. Teorija za tem je, da ima hibam navkljub dovolj dobre gene, ki bodo koristile njihovim morebitnim ¾enskim potomkam, èeprav bodo škodile moškim potomcem. Y kromosom oziroma njegovi ekvivalenti pri drugih ¾ivalskih vrstah naj zaradi tega delovali sebièno. Delovali naj bi v smer favoriziranja tistega spola, na katerega se prenašajo.

(Povzeto po èlanku The Y chromosome as a battle ground for sexual selection)