Več kot groovy, funky, jazzy

Groovy, funky, jazzy hip hop je pogost opis s katerim se srečujemo ob omembi Us3. Kolektiv je vse to in še več. S svojo pestro in igrivo glasbeno tonaliteto ter odrsko karizmo so mavrično obarvali stene Kina Šiške in njegovo občinstvo ponesli v plesni vihar.

Us3 je londonski projekt ustanovljen leta 1991 za založbo Ninjatune. Njihovo ime in njihov debitantski album “Hand on the Torch” pa so posledica sodelovanja z Blue Note Records, ki so ustanovitelju Geoffu Wilkinsonu odobrili uporabo zvočnih posnetkov Alfreda Liona. Wilkinson je te namreč že predhodno uporabil in se po dogovoru z Blue Note Records na srečo izognil tožbi.

Po neštetih preobrazbah, nas v letu 2011, Us3 razveseljuje z osmim albumom “Lie, Cheat & Steal” in  z 19 koncertov dolgo turnejo. Na njej se nam bo predstavila trenutna 8 članska zasedba, ki vključuje v New Yorku nastanjenega reperja Oveousa Maximusa iz Puerto Rica in reperja prihajajoč iz Velike Britanije (ter zmagovalca MOBO Nagrade) Akale.

Na četrtkov večer se nahajamo na eni od postojank dolge turneje in sicer v Kinu Šiški. Za dogodku primerno vzdušje sta pred in po koncertu skrbela Dj Borka & Dj Bakto (Good Foot, Tetkine Radosti).  Ko pa se ob 22.10 le prižgejo žarometi in zaslišijo besede: ”If you’re ready for Us3 say Heyea!” se ozračje v Katedrali ogreje za nesramnih 5 stopinj.

Na oder skoči energični duet Oveousa in Akale in v roku desetih minut je občinstvo v popolnoma sproščenem stanju duha in telesa. Če se morda čudite zakaj kar deset minut, se nikar. Velika večina občinstva je namreč srednjih let. To seveda nikakor ne pomeni, da se niso sposobni dobro zabavati, le nekoliko več časa potrebujejo, da se otresejo resnosti in vrnejo v svet otroške brezskrbnosti.

Za ogrevanje našim ušesom postrežejo “I Feel You”, “Recognise & Realise”, “How ’Bout It Baby” in ”Uptown”. Slednja s svojim latinskim prizvokom krasi novi album “Lie, Cheat & Steal”. Dvorana se v tem času tudi že do vrha zapolni, saj se nam pridruži tudi mlajša generacija ljubiteljev svežih hip hop vibracij, ki so do zadnjega dežurali pred vhodnimi vrati ali pa žulili cigarete. Za skladbo z albuma “Schizophonic“ “Much 2 Much” sledi improvizirani dodatek DJ First Rate-a, ki občinstvo navduši s poskakovanjem po mešalni mizi, praskanjem gramofonske plošče z glavo, na glavi, s hrbtom proti občinstvu, z leve in desne ter spet leve. Z otroškim nasmeškom na obrazu si razigrani DJ pridobi zaslužen aplavz.

V romantičnem vzdušju in spremljavi zapeljivih  zvokih sledijo “The Love Of My Life”, “I’m Thiking About Your Body” in “You Make Me Wanna”, skladbe, katerim uspe ogreti boke mladenk kot pa tudi starejših dam.  Še “Modern Fuckin’ Jazz” in že je tu vsem znani hit “Cantaloop” ter posledično žvižgi in kriki veselja. Skozi večer smo deležni še pestre in obsežne zbirke skladb kot so: “I Got It Goin’ On”, “Kick This”, “(You Are) So Corrupt”, “Invincible”, “Get Busy”  in “You Can’t Hold Me Down”.

Kljub obsežnemu repertoarju prepojenim z energičnim plesom, breakdancom, teaterskim umiranjem pod reflektorji in neustavljivim poskakovanjem se ekipa ne ustavi niti ko je čas za slovo. Ob bučnemu “We want more!” se trese dvorana in srečneži smo tedaj deležni kar treh dodatnih skladb: “Gotta Get Out Of Here”, “That’s How We Do It” in “Lie, Cheat & Steal”. Po tem bombastičnem nastopu se nam poslovijo z zadnjo predstavitvijo celotne ekipe, od katere je potrebno pohvaliti še saksofonista Eda Jonesa in trobentača Bryana Corbetta. Žal se Wilkinson tudi tedaj ni prikazal iz svojega opazovalnega kotička za zaveso, a njegov presrečni nasmeh je bil  jasen tudi v zavetju senc.

Ekipa polna eksotičnih vibracij, latinskih ritmov in gostobesednega repa je bila vsekakor vredna ogleda.

Tekst: Maša Mlakar
Foto: Simona Zupančič