Valencia za študentski žep

Po napornem študijskem letu – uspešnem ali malo manj uspešnem – se vsekakor prileže oddih nekje daleč stran od faksa, profesorjev in ostalih nadležnih obrazov. A kam se lahko odpravite s študentskim budgetom? Katero destinacijo izbrati? Kako poceni priti skozi? Kaj si ogledati? Če tudi ti sanjaš o sončnem pobegu v tople kraje, peščeni plaži, prijaznih ljudeh in žurih do jutranjih ur, je Valencia prava izbira.

Zakaj Valencia in kako priti do tja?

Pogosto zasenčena Valencia v korist Barcelone in Madrida je pravi koktejl impresivne arhitekture, lepih plaž, živahnih ulic in nočnega življenja s prijetnim pomanjkanjem gneče turistov. Idej za preživeti 5 dnevni oddih pa je neskončno – od kolesarjanja po obali, sprehajanja po španskih ulicah, poležavanja na plažah, do obiska Oceanographica, bikoborske arene, steze F1… To je eden izmed razlogov, zakaj smo izbrale Valencio, drugi razlog pa so seveda noro poceni letalske karte. Idealen čas za nakup le-teh je zagotovo konec septembra, ko se poletna turistična sezona zaključuje in ko je še ravno pravšnji čas, da ujamemo zadnje sončne žarke ter zagorelo polt. Zato sem po nekaj dnevnem brskanju na Ryanair-ovi spletni strani, ko so se cene spustile na sprejemljivo ceno, poklicala prijateljice in odločitev je padla takoj. Gremo! Štiri punce  lačne doživetij, ogromno energije, 5 dni, gora kozmetike in samo 1 kovček.  Povratna karta, ki vključuje osebno prtljago (10kg/osebo) in en skupni oddan kovček (15kg) nas je stala točno 59,99 eur/osebo.

Leteli smo iz Tržaškega letališča, zato je potrebno računati še dodatnih par evrov za prevoz do tja. Lahko se odločite za nizkocenovnega prevoznika GoOpti (od 6eur/osebo dalje z dvo mesečno rezervacijo vnaprej) ali pa prosite kakšnega znanca, ki mu vožnja ni odveč. Dogodivščine so se začele že na letališču, ko smo na vsak način in z vseh strani tlačile svoje potovalke v Ryanairov okvir ter prelagale stvari iz enega kovčka v drugega, da ne presežemo kilaže. Namreč Ryanair ima stroga pravila glede ročne prtljage, zato priporočamo, da ustreznost (velikost in težo prtljage) preverite še pred odhodom, sicer vam presežek na boardingu mastno zaračunajo (50eur) brez pregovarjanja. Zelo pomembne so dimenzije 55cm x 40cm x 20cm in maximalna teža 10 kilogramov. Po check – inu in vseh postajah nadzora kovčkov, smo po 2-urnem letu prispele v Valencio.

PURPLE NEST HOSTEL za 9,19 eur/noč

Pri iskanju hostla ni pomembna le cena, ampak tudi oddaljenost od centra mesta oziroma glavnih znamenitosti, zato je včasih priporočljivo dati za hostel malo več.  Na ta račun lahko prihraniš na javnem prevozu, času in energiji. Na Bookingu je imel omenjeni hostel najvišje ocene v vseh kategorijah, bil je zelo privlačen na pogled, hkrati pa tudi najcenejši, zato smo se enoglasno odločile za tega. Rezervacijo smo kot po navadi opravile na Bookingu, ker so imeli še nekaj dodatnih ugodnosti. Lociran je v strogem centru na Plazi de la Tetuan, le 11 km oddaljen od letališča ter 6 km od plaže. Poleg  medsebojne bližine mestnega jedra, plaž in letališča, je prednost lokacije tudi ta, da sta nas od hostla do avtobusne postaje ločila le 2 koraka, do starega mestnega jedra 5 min hoje in 10 min do ulice Barrio del Carmen, kjer se zvečer odvija glavno dogajanje.

Za hostel smo odštele 9,19 eur/noč, nedelje pa so povsod zaračunane malo dražje, me smo odštele 25 eur/osebi, tako da je vsako nastanitev skupno stala 62eur za 5 nočitev. Izbira hostla nas tudi ob prihodu ni razočarala, saj smo dobesedeno skakale od veselja ob pogledu nanj. Vse je bilo tako kot je predstavljeno na internetu, brez doplačil in drobnega tiska. Najbolj pa moramo izpostaviti prijazno in ustrežljivo osebje na voljo 24/7 in živahno atmosfero, katero so ustvarili z različnimi tematskimi večeri. Med uživanjem happy hours – polovičnih cen pijač med 21h in 22h, pa smo uživale v druženju in spoznavanju ostalih študentov iz različnih koncev sveta. Med drugim smo bile tudi zelo zadovoljne z  moderno opremljenimi sobami, barvitostjo, skupnimi prostori, teraso z ležalniki, brezplačnim zajtrkom in prevsem čiste ter urejene kopalnice!

Nest Hostel ima sicer pet podružnic v Španiji, ki so jih preprosto poimenovali kar po barvah, poleg našega Purple Nest Hostla v Valencii so tu še Yellow Nest Hostel v Barceloni, White Nest Hostel v Granadi, Green Nest Hostel v San Sebastianu in še en hostel v Valencii – Red Nest Hostel. Definitivno se bomo še kdaj vrnile k njim, v kolikor bomo obiskale eno od teh mest.

MUST SEE & MUST DO VALENCIA

Mesto ima svoj stari, zgodovinsko bogat del, ter novejši arhitekturno edinstven del. Ena izmed bolj zanimivih stvari je “osušeni” rečni kanal. Valencia je s svojo razgibanostjo in številnimi prečudovitimi in edinstvenimi točkami eno izmeh najlepših španskih mest, ki ima povsem svoj utrip ter uspešno združuje staro z novim. Poleg tega so temperature poleti po špansko visoke, a se lahko zato ohladite v morju, saj je Valencia obmorsko mesto.

City Walking Tour

Prvi dan v Valencii smo se odpravile na ogled centra mesta, kjer se tudi nahaja večina znamenitosti, tako da lahko v parih urah prehodiš in si ogledaš vse glavne atrakcije. V našem hostlu so vsak dan organizirali brezplačne vodene ture, kar je sicer zelo priročno, saj te ponavadi raziskovanje mesta v lastni režiji in orientiranje po ulicah ter iskanje znamenitosti kaj hitro izčrpa, ogledovanje pa potem ni več tako zabavno. V sklopu teh tur se lahko udeležite tudi ostalih vodenih tur kot npr. „Club Tour“  ali „Eat and party Tour“ .

Vodič Jamie nas je malo zmačkan in zmeden pričakal v hostlu ob 11. uri, za začetek stresel nekaj šal iz rokava in nas tako takoj spravil v dobro razpoloženje. Spotoma smo pobrali še nekaj ljudi v ostalih hostlih in tako smo se vsi skupaj nasmejani  sprehodili po labirintskih ulicah Valencie do prvega trga Plaza de la Reina, ki je popularna točka za druženje, verjetno zaradi pestre izbire lokalov in restavracij. Tu je idealna priložnost, da poskusite tradicionalno pijačo horchata (narejeno iz tigrovih oreščkov, sladkorja in zdrobljenega ledu), kupite kakšen suvenir ali poskusite paello, tradicionalno jed iz riža, ki originalno izvira iz Valencie.

Na tem trgu se nahaja tudi znamenita Valenciska katedrala, ki je bila včasih tudi mošeja, saj so se na tem področju skozi stoletja menjavale vladavine muslimanov in krščanov. Že med sprehajanjem po ulicah Valencie smo lahko občudovali razvejanost arhitekturnih slogov, ki pričajo o bogati španski zgodovini. Jamie nam je razložil, da so preprostost in zmernost v razkošju katedrale odraz hitre izgradnje, z namenom, da bi katoličani zaznamovali svoj teritorij in zmago. Zaradi kasnejšega dozidavanja ima 3 vhode s tremi različnimi slogi. V zadnjem času pa je Valenciska katedrala postala znana tudi po Svetem gralu iz filma Da Vinčijeva šifra.  Ob katedrali se lahko povzpnete na 61m visok zvonik Miguelete in le za 2eur uživate v razgledu nad mestom (uživali pa verjetno ne boste pri vzpenjanju na zvonik, na katerega vodi 207 nenormalno visokih stopnic).

Blizu katedrale, na glavnem trgu Valencie Plaza de la Virgen, pa lahko nahranite golobe, se slikate zraven fontane, ki je upodobitev pritokov reke Turia ali pa občudujete slavoloke Valencijske Basilice. Malo naprej pa je tudi največji trg Plaza del Ayuntamiento, kjer se spomladi odvija največji festival Las Fallas.

Odpravili smo se do naslednje točke, vrat Torres de Serrano, pri katerih je ostanek srednjeveškega obzidja, ki je mesto varovalo pred vpadi vsiljivcev. Vrata so eden izmed najbolj simboličnih in hkrati tudi najbolj ohranjenih znamenitosti Valencie.  Na drugem koncu mesta pa je vhod v mesto skozi vrata Torres de Quart.

La lonja , prostori starega trgovskega središča, kjer je potekala izmenjava svile v času gospodarskega razcveta Valencie, na prvi pogled ne izstopa, a je pomembna stavba, saj se je zaradi svoje univerzalne vrednosti in ohranjenega poznogotskega arhitekturnega sloga leta 1996 uvrstila na UNESCO-ov seznam  svetovne dediščine. Nasproti La lonje je največja pokrita tržnica Mercado Center, na katerega priporočamo, da se odpravite v zgodnjih jutranjih urah, če želite dobiti kaj sadja ali rib.

Po 3-urnem pešačenju po ulicah smo se z napitnino zahvalile duhovitemu vodiču in se  končno usedle v eno izmed restavracij, da bi poizkusile znamenito paello, nad katero pa smo bile kar malo razočarane. Verjetno zaradi prevelikih pričakovanj ali pa zaradi postrežbe in nesorazmerja med količino in ceno. Cene menijev so v Valencii nekoliko višje kot pri nas, zato je za študenta mogoče ugodneje, če si kakšen obrok kupi v trgovini in ga sam skuha v hostlu. V trgovini so cene smešno nizke, veliko izdelkov je cenejših kot pri nas.

Oceanografic in Muzej znanosti

Največja in najbolj obiskana znamenitost Valencie je zagotovo Ciudad de las Artes y las Cièncias oz. Mesto umetnosti in znanosti. Gre za arhitekturno čudo mojstrov Felixa Candela in Santiaga Calatrava, sestavljeno iz 7 delov:

• El Museu de les Ciències Príncipe Felipe – muzej znanosti v obliki kita
• Palau de les Arts Reina Sofía – operna hiša
• Oceanogràfic – največji akvarij v Evropi
• Hemisferic – IMAX kino
• Umbracle – urejena razgledna točka ter sprehajališče pod palmami
• Agora – multifunkcionalni prostor za  kulturne dogodke
• El Pont de l’Assut de l’Or – povezujoči most

Drzne poteze stavb simbolizirajo novo Valencio, kjer si tradicija in moderna inovativna arhitektura stojijo ob strani. Kompleks harmonizira zunanjost in vsebino, saj lahko obiskovalci na interaktiven način spoznajo različne aspekte znanosti, narave, kulture in umetnosti.

Vstopnine se plačajo za vsako posamezno stavbo in so kljub študentskemu popustu še vedno precej visoke, zato smo se odločile za kombinirani paket Oceanographica in Muzeja znanosti, v katerem smo za cca. 25 eur dobile vstopnini za dva nam najbolj zanimiva objekta. Popust velja ob predložitvi slovenske študentske kartice, torej ni potrebno imeti mednarodne študentske izkaznice. Vstopnice si lahko zagotovite tudi preko spleta. Kar smo pogrešale v Mestu znanosti in umetnosti, je angleško govoreče osebje, saj smo imele kar nekaj težav že pri nakupu vstopnic.

Ogled arhitekturnega kompleksa nam je vzel skoraj cel dan, ker je res ogromen in je veliko stvari za videti. Že sam Oceanografic je tako velik, da potrebuješ zemljevid za orientacijo. Akvariji so v ločenih stavbah, vsak akvarij pa predstavlja drug vodni ekosistem npr. tropski, antarktični, arktični, rdeče morski, islandski, mediteranski in oceanski. Najbolj zanimiv je bil akvarij z morskimi psi, kjer se je trlo  kitajcev, ki so slikali s tablicami ter arktični akvarij s pingvini. V ostalih akvarijih smo se le malo zadrževale, saj so si več ali manj zelo podobni, ker vsebujejo le različne vrste rib, značilne za tisto okolje, zato lahko brez slabe vesti katerega tudi izpustite. Na koncu smo si ogledale še predstavo z delfini, kjer so animatorji izvajali različne trike z delfini, od tega da so jih delfini metali visoko nad vodo, do tega da so usklajeno plesali. V predstavo so vključili tudi nekaj gledalcev iz občinstva. Posebno zanimiva je tudi  podvodna restavracija, ki se tam nahaja.

V Muzeju znanosti so interaktivne delavnice na treh nadstropjih, kjer na zabaven in preprost način predstavijo znanstvene poskuse, razumljive tudi navadnim laikom. Razstavni eksponati so postavljeni tako, da se prosto sprehajaš med njimi in se sam odločiš kaj bi rad videl in vedel. Obiskovalec lahko sam preizkusi in aktivno sodeluje v vseh dejavnostih. Cilj takšne metode je, da skozi prijeten učni proces vzbudi zanimanje za napredek in tehnologijo. Zanimiv je tudi njihov moto: “Forbidden, not to touch, not to feel, not to think”.  Tako smo lahko na lutki operirale srčno zaklopko, si ogledale nekajmetrsko DNA molekulo, se sprehodile skozi stoletje Nobelovih nagrad, kipe znanstvenikov in njihovih dosežkov… V posebni predavalnici Science on stage pa si lahko ogledate predstave o robotih, kemijskih poskusih, zvoku, TV studio, Indiana Jones predstavo ipd.

Veliko je tudi ostalih filmsko zabavnih stvari, na primer podobe stripovskih junakov (Batman, Superman, Spiderman, Fantastic Four), sprehodile smo se skozi zgodovino FC Valencie, kjer so razstavljeni vsi dresi, žoge ter ekipe in pokali Španije od samih začetkov do danes. Malce “pametnejšo” nogometno ekipo pa sestavljajo slavni znanstveniki Einstein, Newton in drugi,  ki imajo namesto številk na dresih napisane kar svoje matematične formule.

Maestalla ali Shopping

Vredno je obiskati tudi nogometni stadion Maestalla, saj so navijači Valencie ponosni na svoj klub in nasploh dajejo nogometu velik pomen. V neposredni bližini štadiona lahko  kupite tudi originalne drese domačega nogometnega kluba, šale, magnetke in  druge spominke. Če nameravate obiskati tudi katero od tekem, je dobro vedeti, da vam vstopnico za tekmo podarijo, če v fan shopu nakupite v vrednosti nad 50 eurov. Zaradi utrujenosti in pomanjkanja časa smo tokrat to izpustile, saj smo o zgodovini FC Valencia že dovolj izvedele v Muzeju znanosti. Raje smo preverile kako nakupujejo v Valencii, kakšen stil prevladuje pri Špankah in predvsem kako visoko se gibljejo cene.  Pričakovale smo senzacijo, a smo naletele na iste trgovine kot pri nas, npr. Berschka, Stradivarius, Zara, CA itd. Cene niso nič drugačne, le nekaj kosov oblačil več je na izbiro. Nazaj v hostel smo se zapeljale z avtobusom, kar je bilo zanimivo, saj smo lahko opazile dvojne označbe postaj, v valencijanščini in španščini, ki sta oba uradna jezika.

Bikoborska arena

Ogled bikoborskega muzeja stane 1 euro in vključuje tudi sprehod po bikoborski areni. V muzeju smo si ogledale kratek filmček o vrstah bikoborbe, pripravah nanje in o tradicionalnih oblačilih matadorjev (bikoborcev). Prav tako je vse to razstavljeno v vitrinah, skupaj s pravimi nagačenimi biki in slikami najbolj znanih Valencijskih matadorjev. Na srečo se nobena bikoborba ni odvijala v času našega obiska, saj nobena od nas ne bi želela gledati izživljanja nad živalmi ter izkazovanja (pre)moči. Sicer pa je sezona „predstav“ zelo obiskana in hitro razprodana že veliko vnaprej.

Vožnja po Turii in plaže – kolesa so zakon!

Vožnja po 9 km dolgi Turii, nekdaj rečni strugi, ki obkroža Valencio, danes pa velikemu zelenemu parku, polnemu sprehajalnih poti, igral in kotičkov za poležavanje, je ena izmed najlepših izkušenj. Rent-a-bike ponudniki so bili skoraj na vsaki ulici in je resnično  „must  do“ v Valencii. Najem kolesa vas bo stal cca. 9 eur/dan, polog je 50 eurov, kolo pa morate nazaj pripeljati v voznem stanju. Ni pa vam potrebno skrbeti, če naredite dvojno salto s kolesom ali pa če vam poči guma, to še vedno šteje da je kolo v voznem stanju. Druga možnost je nekaj podobnega kot pri nas bicikeLJ, s tem da moraš kupiti kartico „Urbana“ za najmanj 1 teden, polog je 200 eurov/osebo, vendar se s temi kolesi ne moreš voziti prav daleč, omejen si na gibanje po centru mesta. Po urejenih formalnostih v izposojevalnici, smo si v kolesarske košarice naložile hrano, brisače in zvočnik ter se v španskih ritmih Chino y Nachota odpeljale po Turii do obale. Taksist nam je med vožnjo z letališča razložil tudi zakaj so rečno strugo načrtno izsušili.  Reka je namreč velikokrat poplavljala in po največji poplavi leta 1957 je pustila katastrofalne posledice v Valencii, zato so jo preventivno izsušili, da se ne bi ponovilo. Pokazal nam je tudi nivo vode, ki je po videnem presegla nekaj metrske stopnice.

Velja pa omeniti par opozoril pri vožnji s kolesom po Španiji:

- ne zvoni pešcem, da se umaknejo, če se voziš po njihovem peš območju,
- med kolesarjenjem raje ne slikaj in ne snemaj filmčkov za na facebook, če pa že to počneš pa ne zaviraj s sprednjo zavoro, ker se  lahko obogatiš za kar nekaj lepotnih odrgnin, modric ter krvavega kolena
- in seveda pomembno je, da kolo zaklepaš povsod, ker jih kaj hitro ukradejo.

Med vožnjo smo si iz kolesarskega profila ogledale arhitekturni kompleks CAC, nešteto lepih parkov, fontan in Gulliverjevega kipa, se ustavile za par slik, nakar nas je pot vodila mimo  steze za formulo 1, ki je edinstvena po tem, da poteka okoli marine.  Zelo hitro smo prispele do obale in še nekaj časa uživale v vožnji ob plaži Playa de las arenas, nato pa razjahale konjičke na plaži Malvarrosa. Zaradi neurja noč poprej je bila voda malo motna, sicer pa so plaže dokaj urejene, lepe in predvsem voda je bila dovolj topla za kopanje tudi  na 1. oktobrski dan. Temperatura 30 stopinj, nebo brez oblačka in sveža kokosova rezina je zares prava dopustniška kombinacija. Na plaži ni manjkalo prodajalcev raznoraznih original ponaredkov sončnih očal Versace, Ray ban, adidas puloverjev in ostalih blagovnih znamk.

Za pot nazaj smo izbrale vožnjo skozi mesto, ki je trajala malo dlje, saj se je na ulicah nabrala gneča ljudi  pa tudi večkrat smo se ustavile, da pogledamo na zemljevid, vprašamo za pot ali kaj prigriznemo. Tako se nismo mogle upreti slastnemu uličnemu tapasu, kjer smo na kratko poklepetale s simpatičnimi in prijaznimi lokalci. Mimogrede smo se peljale skozi nekdanje grajske vrtove Jardines del Real, kjer se prepletajo travniki in vodnjaki in je čudovito mesto za popoldanski piknik.

Albufera – jezero in naravni park

Če imate kak dan odveč, se podajte na izlet na jezero L’Albufera, ki se nahaja cca. 20 km izven mesta, saj ima pomembno ekološko in kulturno vrednost ter je eno največjih jezer v Španiji.  Je eden najbolj reprezentativnih delov Valencijske province in ima status naravnega rezervata.  Ker smo bile prejšnji dan tako navdušene nad kolesi, smo se odločile za najem le-teh tudi tokrat. Tako smo se ponovno s polnimi košaricami odpravile po obrobju mesta, kjer je slika čisto drugačna kot v centru. Zapuščene ulice, razpadajoče lesene hiše in čudni pogledi ljudi dajejo vtis, da se ne smeš predolgo zadrževati v tem predelu. Vseeno nas to ni zmotilo, očarane nad vožnjo po obali, sončku in vetru v laseh, smo veselo kolesarile naprej. Ko smo bile že zelo blizu jezera, smo lahko opazile riževa polja, ki jih jezero napaja s svojo sladko vodo. Ta predel je tudi znan po paelli, tradicionalni jedi iz riža.  Uživanja v naravnih lepotah  in veselja pa je bilo kmalu konec, saj je tik pred ciljem na enem kolesu počila guma, zato do jezera na žalost nismo prišle. Ustavile smo mimoidoči kombi ter voznika najprej v angleščini, nato pa v polomljeni španščini ter z rokami in nogami prosile za pomoč. Ko smo z voznikovo pomočjo le vrnile kolesa, smo se bale, da bomo morale kaj plačati za počeno gumo, a na srečo niso nič komplicirali.

Nočno življenje

Urejene in na videz mirne španske ulice se ponoči spremenijo v pravo beznico. Trg preplavijo preprodajalci piva, ki ga nosijo kar v navadnih najlonskh vrečkah. Prodajajo ga na tak način, da se derejo na ves glas, ko pa se jim približate, vam prišepnejo, da vam lahko prodajo tudi kakšne droge. Če se ponoči sprehajaš sam, ti znajo takšne in podobne situacije pognati strah v kosti. Na ulicah se tudi sicer zelo pogosto srečuješ s pijanci in narkomani, lahko pa zlahka opaziš tudi kakšen manjši pretep. Sicer se nismo počutile ogrožene, previdnost pa nikoli ni odveč. Ljudje v klubih pa so po drugi strani zelo odprti, domači, prijazni in hitro navežejo stik.

Prvo noč smo se napotile v klub La Tres, ki je po besedah našega receptorja zelo specifičen. Tja smo prišle očitno prezgodaj, saj je bil klub ob 1:00 še vedno zaprt, zato smo se odpravile v bližnji lokal na pijačo, a so nas cene na meniju hitro spodile ven, saj je bila najcenejša pijača sok za 4 eure. Definitivno to ni bil lokal za študentski žep. V sosednji kitajski trgovini pa si lahko za isto ceno dobil liter šampanjca. Med sprehodom po ulicah smo tako srečale veliko mladih, ki so v parkcih pili, dokler se klubi niso odprli. V klubih so cene pijač izredno drage, za malo pivo moraš odšteti kar 4,5eur. Zato ni nič nenavadnega, da šanki večinoma samevajo, ljudje pa plešejo brez kozarcev v roki, kot je to navada pri nas. Vstopnine so zelo drage, vstop v omenjeni klub je ta večer stal kar 15 eur/osebo, zato si raje vnaprej preko domačinov poskusite urediti vabila, s katerimi lahko obiščeš klube brezplačno. Če  primerjamo nočno življenje s slovenskim, je to dokaj dražje, zato se je potrebno glede vstopnin in pijače že vnaprej zorganizirati, v kolikor ravno ne želite pustiti v klubu svojega par dnevnega budgeta.

Kaj kmalu smo se prepričale o specifičnosti kluba. Ko so nas komplimentirale le punce, ko nam ni pristopil noben moški in ko so začeli prihajati animatorji oblečeni v animatorke, smo vedele, da se nahajamo v transvestit klubu. To pojasni zakaj so bili varnostniki bolj za na modno pisto kot pa za delo na vratih. Žur je bil super, smeha ni manjkalo, sproščeni ljudje in glasba za različne okuse na treh nadstropjih pa nas je držala pokonci do jutra. V hostel smo se vrnile utrujene, a zadovoljne nad prvo prežurano nočjo v Valencii.

Naslednji  večer nas je prijazni receptor zopet spravil na guest listo, tokrat v Mya club, ki pa smo ga prej preverile na spletu. Mya club se nahaja v Umbraclu, ki je del arhitekturnega čudesa, podnevi je sprehajališče in botanični vrt, ponoči pa prestižen klub na odprti terasi. S terase se odpira pogled na mesto in ulice z ene strani, z druge pa pogled na velik bazen/fontano in Muzej znanosti v obliki kitovega okostja. Dolga rdeča preproga, neonske luči v roza vijolični kombinaciji ter stilsko urejene ženske pričarajo glamur. Pod teraso pa se nahaja še zaprto plesišče z ogromno kapaciteto, kjer je bil vrhunec večera predstava z go-go plesalci. Na žalost se ti tudi tukaj ob pogledu na račun z vodo, kolo in red bullom, zavrti.

Tretjo noč smo se udeležile Club Toura, ki ga je organiziral hostel. Proti plačilu 12 eur dobiš zastonj vstop in pijačo v 5 različnih lokalih na znani žurerski ulici Barrio del Carmen. Z razposajeno skupino iz hostla smo tako celo noč hodili iz enega kluba v drugega do poznih jutranjih ur.  Najbolj nam je bilo všeč v  lokalu Congo, kamor smo se vračale še vse naslednje večere. Ob torkih naj bi Erasmovci tu imeli svoje žure, lastnik lokala pa v namen še boljšega žura pogosto tudi „zavrti“ rundo na račun hiše. Lokali na ulici Barrio del Carmen se uradno zaprejo ob 3:00.

Pot domov
Če povzamemo, v Valencio se lahko odpravite že za 120 eurov skupaj s prevozom in nastanitvijo, ostali budget pa je odvisen od tega, kaj si boste ogledovali in kakšen okus za hrano imate. K obisku vabi veliko muzejev, spomenikov, znamenite katedrale, številni parki, dolge peščene obale, arhitekturni podvigi… Če pa se boste v Valencii zadrževali spomladi, ne zamudite festivala Las Fallas, oziroma konec avgusta se obvezno udeležite praznika La Tomatina, kjer se lahko obmetavate s paradižniki skupaj z ostalo večtisoč glavo množico. Definitivno ima mesto svojevrsten utrip, kjer si tradicija in moderna inovativna arhitektura stojijo ob strani. Avanturisti se lahko odpravite tudi na sosednje otoke Ibiza in Mallorca ali pa skočite do Maroka, saj so povezave iz Valencie lahko dostopne in predvsem zelo poceni. Zagotovo je Valencia ena izmed destinacij katero bomo ob priložnosti še obiskale. Če jo boste v kratkem obiskali tudi sami pa lahko tukaj na desni kliknete na banner in kupite Lonely Planet na Amazonu. Z dostavo vred ga boste dobili ceneje kot v Sloveniji, v Valencii ne boste brezglavo tavali naokoli, me pa bomo dobile za pivo

Vabljeni pa tudi k prebiranju naših ostalih reportaž:

- Šri Lanka
- Tajska
- Šolta
- Laos
- Pariz
- Nova Zelandija
- Dunaj
- Salzburg
- Islandija
- Vietnam

Tekst: Šemsa Zec
Foto:Nika Čeranič