Ukinimo umazano razvado

Ni komentarjev

Puščanje prižganega avtomobila med čakanjem ali stanjem je pogost pojav ob naših cestah, na parkiriščih, pred nakupnimi centri, ter celo pred vrtci. Eni ga puščajo prižganega zaradi navade, drugi zaradi lenobe, tretji zaradi zmotnega prepričanja, da avtomobilu pogosto prižiganje in ugašanje škodi. A če je za mnoge prosti tek avtomobila nadležna razvada nespametnih voznikov, raziskave kažejo, da gre za zdravju, okolju in družbi izredno škodljiv vir popolnoma nepotrebnega onesnaženja.

Razsipnost, ki nikamor ne pelje

Če je nekoč veljalo, da pogosto prižiganje in ugašanje škodi, to za sodobne avtomobile ne velja več. Nasprotno. Raziskave, testi in izračuni dokazujejo, da pomeni prosti tek nepotrebno  obremenitev za motor avtomobila in odvečno finančno breme za njegove lastnika. Z vsako sekundo prostega teka vozniki »izgubljajo« tudi gorivo, saj ga avtomobil troši tudi, ko nikamor ne pelje.

Prosti tek ogroža tudi vaše zdravje. Najbolj neposredno,  saj dosti tako nastalega izpuha konča ravno v kabini avtomobila, zelo pomembno pa vas ogroža tudi posredno – v prostem teku vaš avtomobil namreč v zrak spušča celo vrsto za zdravje nevarnih snovi. Konkretne raziskave v razvitih državah so tako pokazale, da lahko onesenažen zrak poveča možnost nastanka nekaterih hudih bolezni (raziskava na Danskem je pokazala 51% večjo možnost nastanka Hodgkinove bolezni pri otrocih), bolezni srca (raziskava v ZDA je pokazala 5% povečanje možnosti srčnega napada za vsak kilometer bivanja bližje zelo prometne ceste) in denimo duševnega razvoja (raziskava v Bostonu je pokazala vpliv višjih vrednosti onesnaženja in zmanjšanih mentalnih zmožnosti pri otrocih).

Vsakič, ko motor teže v prazno, se zmanjšujejo tudi možnosti za varno prihodnost naše in naslednjih generacij. Prosti tek namreč pomeni izpuste toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Prve dramatične posledice podnebnih sprememb je Slovenija že začela doživljati skozi udare ekstremnega vremena, suše in poplave. Ker je danes skrajni čas za spremembo naših navad in za omilitev podnebnih sprememb, se ukinitev prostega teka avtomobila ponuja kot optimalni prvi korak: navado je enostavno opustiti, nagrade pa so številne in navdihujoče.

Ugasni motor. Prižgi srce.

Omejitev prostega teka avtomobila je konkreten in enostaven ukrep, s katerim lahko takoj začnete prispevati k bolj zdravim življenjskim razmeram in hkrati omejevati podnebne spremembe. Zmanjšali boste svoje stroške, omejili boste svojo izpostavljenost onesnaževanju in pomagali boste izboljšati kakovost zraka v svojem mestu.

Začnite pri sebi. Kadarkoli boste z avtomobilom mirovali več kot deset sekund ga ugasnite in uživajte v bolj čistem zraku in bolj tihem okolju. Ko boste opazili prosti tek vozil drugih voznikov jih opozorite na škodljive posledice in jih povabite, da se pridružijo prizadevanjem za boljši zrak v naših mestih.

Obiščite spletno stran www. tedenmobilnosti.si, kjer boste lahko dobili informacije o dogodkih v vašem mestu. Pridite na za to priložnost posebej zaprte mestne prometnice in se pridružite drugim ljudem dobre volje. Videli boste, življenje brez hrupa in hlapov, brez smradu in okorne pločevine, je lepo in navdihujoče življenje.

 

 

•    Ugašanje avtomobila je vaš najbolj učinkovit ukrep proti podnebnim spremembam.   
•    Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut je v Republiki Sloveniji kazniv.
•    Zaradi novih tehnologij današnjim avtomobilom pogosto prižiganje in ugašanje ne škodi.
•    Prosti tek škodi vozniku: del izpuha vedno konča v kabini avtomobila, pogosto so koncentracije dušikovega dioksida notri celo večje kot zunaj.
•    Hrup zaradi prometa znižuje vrednost nepremičnine  ob cesti in hkrati lahko povzroči dvig krvnega pritiska, številov utripov srca in raven stresnih hormonov.
•    Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja.
•    Strošek obraba akumulatorja in uplinjača pri pogostem prižiganju je nekaj desetkrat nižji od stroška goriva porabljenega med prostim tekom.

ZDRAVSTVENE POSLEDICE PROSTEGA TEKA
Avtomobili v prostem teku povsem po nepotrebnem v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, drobne delce in ogljikov monoksid – vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti, itn.

FINANČNI STROŠKI PROSTEGA TEKA
Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade skupaj »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda zaradi prostega teka ogromna. Prosti tek ob tem zadržuje motor v pogonu dlje od potrebnega in zato povečuje obrabo delov motorja in lastniku zvišuje stroške vzdrževanja avtomobila.

PODNEBNE SPREMEMBE ZARADI PROSTEGA TEKA
Avtomobili in tovornjaki v prostem teku po nepotrebnem dan za dnem v ozračje izpuščajo nepredstavljive količine ogljikovega dioksida – tega štejemo med najbolj nevarne toplogredne pline in med ključne generatorje podnebnih sprememb.

Dobra volja v akciji – Evropski teden mobilnosti 2009

Vključite se v široko in pisano paleto prizadevanj za spremembe naših potovalnih navad. Postanite del gibanja, katerega glavni namen je ozavestiti ljudi, da bi nekaj naredili za zmanjšanje onesnaženosti, ki jo povzroča promet. Sodelujmo v Evropskem tednu mobilnosti 2009, saj ne gre le za zmanjševanje onesnaženosti, temveč predvsem za izboljšanje kakovosti življenja na vseh za posameznika ključnih področjih.

Evropski teden mobilnosti bo potekal že osmič, kot vedno od 16. do 22. septembra 2009. Širom Evrope v pobudi sodeluje več kot 200 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je za letos prijavljenih 21 občin. Občine vsako leto pripravijo pestro paleto aktivnosti, s katerimi opozorijo na problematiko, ki jo povzema vsako leto skrbno izbrana tema. Letos je to tema Dobra klima mojega mesta, ki se nanaša na kakovost zraka in klimatske spremembe, pa tudi na boljše vzdušje v mestih, ki niso okupirana s pločevino. Tudi tokrat se bo Evropski teden mobilnosti zaključil z Dnevnom brez avtomobila 22. septembra, ko bodo mestna središča zaprta za ves promet.

Prebivalce Evrope skrbi vedno večja uporaba osebnih avtomobilov v mestnem prometu. Zlasti v mestih veliko ljudi trpi zaradi slabše kakovosti življenja, število avtomobilov pa se še kar veča. Raziskave, izvedene med evropskim tednom mobilnosti, kažejo, da je veliko državljanov zaskrbljenih zaradi kakovosti zraka, ki ga vsakodnevno vdihavajo, in da uvrščajo onesnaženost zraka med svoje največje okoljske skrbi.

Večina prebivalcev Evropske unije je zato naklonjena vzpodbujanju oblik prevoza, ki so najbolj prijazne do okolja. Podpirajo zamisli o povečanju zelenih površin, pločnikov in kolesarskih stez, da bi tako poživili sosesko, prispevali k boljši kakovosti zraka in zmanjšali zvočno onesnaženost v mestu.
Promocija in organizacija evropskega tedna mobilnosti poteka ravno s ciljem vzpodbujanja spremembe naših navad, načinov razmišljanja in prometnih praks v bolj trajnostno naravnane in človeku prijazne pristope.

Projekt se izvaja v partnerstvu med Konzorcijem evropskega tedna mobilnosti (sestavljajo ga mreža evropskih mest Eurocities, združenje evropskih lokalnih skupnosti za promocijo trajnostne energetske politike na lokalni ravni Energie-Cités in evropska zveza za zaščito podnebja Climate Alliance) in nacionalnimi koordinatorji (predstavniki nacionalnih ministrstev in agencij, evropskih in mednarodnih združenj ter organizacij) ter s podporo Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji.

V Sloveniji projekt Tedna mobilnosti koordinira Ministrstvo RS za okolje in prostor. Več informacij o tednu mobilnosti najdete na www.tedenmobilnosti.si