Türk: Sem človek konsenza

Predsedniški kandidati na Študentariji

V našem predvolilnem intervjuju vam predstavljamo še zadnjega predsedniškega kandidata, gospoda dr. Danila Türka.

V našem predvolilnem intervjuju vam predstavljamo še zadnjega predsedniškega kandidata, gospoda dr. Danila Türka.

Za začetek eno splošno vprašanje – kakšne reforme so potrebne v visokem šolstvu?
Potrebne so reforme financiranja visokega šolstva. Z racionalizacijo financiranja in financiranjem iz projektov, ki so zanimivi za gospodarstvo, bi zagotovili dovolj sredstev za kakovostno visoko šolstvo ter se izognili potrebi po uvedbi šolnin. V teku pa je že t.i. bolonjska reforma, ki bo, upam, prinesla izboljšanje in zlasti večjo mobilnost študentov, tako znotraj Slovenije kot tudi po vsej Evropi.

Kako ocenjujete trenuten odnos družbe do študentskega dela in kdo je v tem primeru oškodovan? Študenti ali redno zaposleni? Ali menite, da je povprečen študent dovolj plačan za delo, ki ga opravlja? Na kakšen način bi sami to uredili?
Študentsko delo je pomembno, saj študentom omogoča, da si sami pokrivajo študijske stroške in pridobivajo dragocene delovne izkušnje. Seveda so tudi tukaj možne zlorabe, ki mečejo slabo luč na celotno študentsko delo. Ponavadi pa se ob tem ne govori o interesu delodajalcev, da najemajo študente. Problem je tudi pomanjkanje učinkovitega nadzora s strani državnih institucij. Res je, da nekateri študentje opravljajo tudi bolje plačana dela, s katerimi lahko zaslužijo več kot povprečni delavec. Vendar menim, da takšna dela ne oškodujejo redno zaposlenih, saj gre za priložnostna in začasna dela. Nekatera študentska dela so plačana bolje, druga slabše. Ostaja pa dejstvo, da so marsikje študenti izkoriščani in plačani bistveno manj, kot bi morali biti.

Kaj bi svetovali študentu, ki študira daleč od doma in na samem začetku študentskega leta še ni uspel najti prenočišča, saj so vse kapacitete zasedene? Na koga naj se obrne in ali naj sprejme plačevanje najemnine brez pogodbe, kar je pri nas precej običajen pojav?
Predlagal bi, naj se obrne na svetovalnico pri študentski organizaciji, ki vodi evidenco o prostih sobah. Sicer pa bi se zavzel za gradnjo novih študentskih domov in za zakon o koncesijah za gradnjo takih domov.

Ali ste svoja študentska leta namenili izključno študiju, ali pa ste jih izkoristili tudi za potovanje, žuranja in spoznavanje novih ljudi? Nam lahko zaupate kakšno anekdoto iz študentskih let?
Kot študent sem se veliko ukvarjal z delom v nevladnih organizacijah, zlasti na področju človekovih pravic in OZN. Sicer pa smo tudi žurali, seveda.

Kaj mislite o mladih na splošno? So mladi po vašem preveč pasivni v današnjem času, kako jih bolj aktivno vključiti v družbene debate, politiko? Se Vam zdi vloga predsednika pri tem zelo pomembna?
Aktivna participacija mladih na vseh ravneh družbenega življenja je v zadnjih letih zelo aktualna tematika tako v Evropski uniji kot v Svetu Evrope. Zdi se mi zelo pomembna tematika, ki bi ji tudi v Sloveniji morali posvečati več pozornosti. Na univerzi srečujem veliko mladih ljudi, ki so nesebično angažirani v humanitarnem in drugem nevladnem delu. Mislim, da mladi niso pasivni. Nasprotno, mislim, da je v Sloveniji ogromno mladih ljudi, ki bi si želeli vključevanja v različne organizacije, pa ne vedo, kje začeti. Za take mlade mora poskrbeti država, seveda tudi predsednik države, z dovolj močnimi akcijami osveščanja, kjer se mladim ponudi možnost aktivnega sodelovanja na vseh ravneh.

Vaše mnenje o Bolognski reformi ter o sami izvedbi pri nas? Je prinesla več slabih ali dobrih stvari? Katere?
Menim, da gre pri bolonjski reformi za celovit in evropsko usklajen pristop, ki je prinesel več pozitivnih stvari, saj od visokošolskih institucij zahteva »prevetritev« načina poučevanja ter dialog z gospodarstvom in širšo družbo, zlasti pa večjo mobilnost študentov.  Vprašanje pa je ali bo ta reforma v redu izvedena. Izkušnje iz drugih držav niso spodbudne. Meni bi bilo v zadovoljstvo že, če bi povečali kroženje študentov po Evropi – z jasno opredelitvijo, da se vrnejo v svojo domovino in tam vsaj nekaj let po koncu študija tudi delajo.

Zakaj se kandidirate za predsednika so Vas že neštetokrat spraševali, nas pa zanima katere tri lastnosti, ki Vas opisujejo, si lahko štejete v prid in se Vam zdijo poglavitne za vodjo naroda?
Sem miren, preudaren in sem človek konsenza. V Sloveniji potrebujemo konsenz. Na to se lahko Slovenke in Slovenci zanesejo. Name se lahko zanesejo.

Kako mislite Slovenijo predstavljati v zunanjem svetu? Kaj je tisto, kar bi morali storiti za našo boljšo prepoznavnost?
Posebej je pomembno, da se predsednikov status dobro uporabi v sodelovanju z državami, ki imajo predsedniške sisteme in med katerimi mnoge države ponujajo pomembne možnosti za slovensko gospodarstvo. Takšni trgi za Slovenijo so na primer v vzhodni Evropi, denimo v Rusiji, v vseh državah srednje Azije ali na primer na Daljnem vzhodu, posebej na Kitajskem. Seveda mora biti predsednik angažiran tudi v zadevah Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij, zlasti OZN. Vseskozi je treba upoštevati, da je v mednarodnih odnosih predsednik republike, ko potuje po tujini, vselej šef države. Ta njegov status lahko samo koristi zunanji politiki, a tudi uresničevanju interesov slovenskega gospodarstva.  V svojem delu v OZN sem se srečal in pogovarjal s kakšnimi stotimi predsedniki držav ali vlad in tako pridobil dobro predstavo o tem, kaj bi lahko kot predsednik Slovenije storil v korist naše države. Po mojem mnenju bi morali biti prepoznavni po kakovosti naših proizvodov in vlagati v znanost, da bi to dosegli. Morali bi imeti tudi bolj izdelano zunanjo politiko. Tudi tako bi postali bolj spoštovani. Prepoznavnost namreč ni dovolj – tudi države v krizi so »prepoznavne«. Vendar mi želimo biti nekaj drugega. ®elimo biti prepoznavni po dosežkih na različnih področjih in tukaj brez znanja ne bo šlo.

V kakšnih primerih bi kot predsednik lahko uporabili znanje, ki ste ga pridobili med svojim študijem?
Kot profesor  mednarodnega prava in diplomat s praktičnimi izkušnjami bi lahko marsikaj prispeval pri vodenju države. Vse te izkušnje pa  imajo podlago v mojem študiju na Univerzi v Ljubljani. Pravzaprav je ta tudi temelj vsega kasnejšega dela in zato tudi nujen element vsega, kar bi počel.

Za konec, lahko našim bralcem študentskega portala zaupate neko Vašo misel, napotek, ali nasvet.
Planirajte zgodaj, planirajte pogosto, preverjajte svoje načrte in pazite, da vam priložnost ne uide iz rok. Priložnost se vselej pojavi. Gre  le za to, da jo pravočasno spoznamo in pravilno izkoristimo.

Intervju: ekipa Študentarije
Foto: Arhiv