Tujina? Seveda!!!

Novi izzivi, nove priložnosti, novi začetki!

Po več kot mesecu dni življenja zunaj podalpskega raja, sem se začel spraševati, kdaj me bo začelo dajati domotožje. Bolj kot razmišljam o tem, bolj se mi zdi da ga sploh ne bo. To pripisujem enostavno temu dejstvu, da je tu vsak dan boljši. V službi se je končno končalo uvajanje in začelo resno delo. Sedaj imam več kot 2 meseca časa, da začnem dosegati pričakovane rezultate. Glede na to, da sem že po 1 tednu zelo blizu njih, se že veselim nagrad za uspešnost – seveda v obliki denarja. Tudi napredoval sem že, kar je naravnost imenitno in že poslušam govorice po hodnikih, kaj naj bi počel čez nekaj mesecev. 

Druga stvar tukaj je neverjeten občutek, ko pridem domov iz službe in se dejansko lahko spočijem in relaksiram, ne da bi imel svoja starša za nadzornika. Ah, svoboda, mila svoboda! 

Ne vem točno kaj je tisto, kar mi je tukaj neizmerno super. Sumim pa da je to ravno ta neodvisnost in predvsem možnost, da uredim svoje življenje in začnem znova. Vem, da bi lahko tudi doma se osamosvojil, ampak začeti znova v istem okolju sem prepričan da bi bilo nemogoče. Sedaj tukaj, stran od vseh, a še vedno blizu najljubšim ljudem imam možnost da to storim mnogo, mnogo hitreje. In te spremembe so fantastične že po tako kratkem obdobju. Mogoče ne bi temu rekel spremembe, ker kljub vsemu dogajanju, odločitvam še vedno ostajam tisti, kot me poznajo vsi prijatelji. Raje bom rekel, da izboljšujem nekatere stvari, katerih prej nisem opazil. 

Zaradi moderne tehnologije pa je tudi praktično nemogoče biti odrezan od doma. Tudi tukaj lahko vsak dan poslušam Birkota (in sem ves srečen, ko se je vrnil iz Kitajske) in gledam slovenska poročila in tako sledim bednim slovenskim gostilničarskim problemom. 

Vam (predvsem pa svojim prijateljem) pa sporočam, ne obupat. Ko je težko, stisnite zobe in najdite voljo, da sledite svojim sanjam in ciljem! Res, se splača!