Transcendental Brainfukk v Gromki

Na deževen četrtkov večer smo zmrzovali pred vrati Gromke, seveda, kot se za metelkovo spodobi, se je koncert pričel z zamudo. Pa vendar – splačalo se je počakati.

Vsi zadovoljni ob odprtju vrat, veselo plačamo simbolično vstopnino 5€ in se zaženemo proti edinemu viru toplote v prostoru – majhni pečki. Seveda, pa smo ob prvih tonih Mothermound pozabili, da nas je prej pošteno zeblo, saj se je Gromka kar dobro napolnila in smo se lahko greli drug ob drugem v manjši gneči.

Mothermound so band, katerega začetki segajo v leto 1995, ko so kot trio delovali še pod imenom Expulsion. Leta 2005 je skupina razpadla. Leta 2009 so po dolgem iskanju naleteli na novega bobnarja in sedaj ustvarjajo kot kvartet pod imenom Mothermound, še vedno pa se držijo istih smernic glasbenega žanra. Po njihovem mnenju ter mnenju oboževalcev igrajo izredno dober doom’n'roll. Prvič ta večer nastopajo v Gromki, upam, da ne zadnjič, saj je mala klubska Gromka odličen prostor za takšno zvrst glasbe.

Obiskovalci so zadovoljni, pozibavajo se v ritmih novodobnega rock’n'rolla, in kot bi mignil izzveni zadnji komad imenovan Curtains fall in band že pakira svojo opremo, da mesto na odru prepusti The Canyon observer.

Za Canyon observer je bil to prav poseben koncert, saj so na ta dan izdali svoj prvi EP z naslovom The Current of Her Ocean Brings Me To My Knees, ki je izšel pri Slovenski založbi Kapa Records. Prav The Canyon observer so bili razlog, da sem se znašla v Gromki. Vedno znova me njihova mešanica post/noise/sludge metala popelje do skorajšnje ekstaze, za katero ne potrebuješ nobene pomoči opojnih substanc. Tudi tokrat me niso razočarali in če bi mi čas dopuščal bi jim z veseljem sledila na njihovo mini turnejo, ki jih bo skupaj z gornje radgonskimi Y popeljala prek Čakovca in Zagreba do Beograda in prek Makedonije do Bolgarije pa nazaj v domače kraje.

Po odličnih nastopih Mothermound ter The Canyon observer pa so sledili Y, band, ki v letošnjem letu v prenovljeni zasedbi, po krajšem zatišju ponovno deluje kot trio.

Y obstajajo od leta 2004 kot trio, leta 2007 pa se je njihova zasedba povečala v kvartet, saj se jim je pridružil še četrti član na sintetizatorju in samplerju. V svoji zgodovini so odigrali kopico nastopov po Sloveniji in tudi čez mejo. Posneli so tudi malo ploščo imenovano »Germ«, ki je požela dobre odzive pri kritikih in koncertnih organizatorjih.

Sledilo je krajše zatišje in band se je zopet vrnil kot trio, ki smo ga imeli čast slišati tudi v Gromki. Moram priznati, da sem tisti večer tako nestrpno pričakovala The canyon observer, ki so dosegli in presegli moja pričakovanja, da so me Y žal pustili hladno. Manjkal jim je faktor X, nek presežek, ki bi me navdušil, lahko da razlog tiči v instrumentalni zasedbi Y, sama pa imam rada karakterno močne vokale. Morda pa sem bila tisti večer le preveč utrujena, da bi me prepričali in zato jim bom dala še eno priložnost in poslušala njihov prvenec, ki bo izšel v novembru 2011.

K sreči pa se z mano niso strinjali njihovi zvesti oboževalci, ki so se pognali pred oder, medtem ko sem sama vztrajala bolj v ozadju in še zadnjič ta večer opazovala srednje polno Gromko, ki je dihala skupaj z nami – oboževalci Mothermound, The Canyon observer ter Y.

Foto in tekst: Anja Ivanovič