The Ten Tenors – čista desetka!

The Ten Tenors, ki bodo kmalu praznovali štirinajsto leto delovanja, so prvega decembra prvič gostovali pri nas. Skupina, ki so jo leta 1998 ustvarili študentje Konzervatorija za glasbo v Queenslandu, da bi zaslužili za pivo, je postala globalna atrakcija, saj je deset članska zasedba do sedaj obiskala vseh sedem kontinentov in prodala več kot tri milijone in pol vstopnic, na leto pa opravila do 250 koncertov.

Slovenci imamo redko priložnost v živo prisostvovati klasičnemu koncertu, ki v sicer elitistično zvrst vpeljuje prvine popa ali rocka in posledično novonastali žanr postane zanimiv tudi za širšo publiko. Marsikateri kritik bi pripomnil, da se operna glasba na ta način komercializira, toda dejstvo je, da so tovrstne interpretacije v večini primerov izvedene kvalitetno in jih ne moremo vrednotiti kot operno zvrst. The Ten Tenors, za razliko od mega popularne skupine Il Divo in nekaterih ostalih classical crossover-jev, ne prirejajo opernih arij, temveč popularne radijske pesmi, ki jih pozna širok del publike. Slišali smo čutni baladi Besame Mucho in Hallelujah ter občudovali njihove glasove ob skladbi Bohemian Rapsody skupine Queen. Občinstvo se je najbolj ravznelo ob venčku hitov iz osemdestih; Eternal Flame, Like a Virgin, Tainted Love, Final Countdown in ostalih. Dokazali so, da ne znajo le dobro peti, temveč tudi plesati – opazovati, kako deset tenorjev poplesava ob ritmih največjih hitov, je bilo pravo razvedrilo za vse obiskovalce.

Koncert je v mali dvorani Hale Tivoli potekal v dveh delih z vmesnim premorom. Mični in zgovorni tenorji so več kot uspešno animirali občinstvo, naredili so tudi domačo nalogo in se naučili nekaj slovenskih besed. Tako smo izvedeli, da imajo radi kuhano vino in potico ter da so veseli, ker nastopajo pri nas. So zelo dober primer, da slovenščina le ni tako težka, da bi tujec lahko osvojil samo veščino zahvaljevanja. Na odru so prepričali s svojim preprostim pristopom, vse obiskovalce pa na koncu razveselili z dajanjem avtogramov in fotografiranjem. Edina pomanjkljivost tega večera je bila nezadostna kvaliteta in nizka glasnost zvoka. Spremljava sintesajzerja in posnetih violin sicer ni bila tako zahtevna, toda ko je prišlo do hitrejših ritmov, basi niso prišli do izraza. Za to seveda niso krivi sami fantje, ki si za izpeljani koncert zaslužijo čisto desetko!

Tekst: Katja Šadl
Foto: Antonio Per