V nagradni igri lahko sodelujejo samo registrirani uporabniki portala Študentarija in sicer tako, da preko povezave pošljejo vsaj 1 gradivo (zapisek, plonk, seminarska, izpit…) za svojo fakulteto. V kolikor pošljete veè gradiv pa imate tudi veè mo¾nosti za osvojitev nagrade, za sodelovanje v nagradni igri lahko tako pošljete najveè 20 gradiv.

Nagradna igra traja do èetrtka, 28.5. ob 12h, ko bomo tudi iz¾rebali 5 sreène¾ev, ki bodo po emailu obvešèeni o prevzemu nagrade. POZOR – vsi nagrajenci bodo obvešèeni na emaile, s katerimi so registrirani na portalu. Število svojih toèk pa lahko tudi sproti preverjate na tem naslovu – za vsako poslano gradivo dobite 10 toèk.

Navdih ni nikoli zapustil skupine The Killers iz Las Vegasa in prekleto dobro, da jih ni, ker je njihova najnovejša plošèa, tretji studijski album z naslovom Day & Age, polna njihovih najboljših pesmi do zdaj. »Razmišljam o trenutkih, ko smo postajali znani z ‘When Yo Were Young’ ali v tem primeru ‘Spaceman’,« pravi Flowers. »Èe bi se v tistem trenutku odloèili ‘Let’s go to the park’, se mogoèe ne bi zgodili. To je strašljivo. To me priganja, da se ne ustavim, ker bi lahko zamudil eno od teh odliènih pesmi. So tam zunaj in èakajo, da jih vzamemo – samo zgrabiti jim moramo.«

Skupaj z basistom Markom Stoermerjem, kitaristom Daveom Keuningom in bobnarjem Ronniejem Vannuccijem je Flowers pomagal oblikovati album 10 pesmi, ki skupaj odlièno delujejo kot celota, vsaka od njih pa opisuje razvoj glasbe lasvegaške skupine. »Vedno priganjamo sami sebe,« pravi Stoermer, »in zato je toliko raznolikosti – od velièastnega rocka (‘anthemic rock’) do plesnih pesmi.« Flowers dodaja: »Èutimo, da je album Sam’s Town nadaljevanje albuma Hot Fuss in hkrati je nadaljevanje Sam’s Towna. Vendar istoèasno je Day & Age popolnoma drugaèen album od prejšnjih dveh, vendar še vedno zveni kot mi. Izgleda kot Sam’s Town iz Marsa.«

Tisti, ki poznajo mojstrovine skupine, bodo prepoznali njihov peèat v klaviaturistièno udarni pesmi ‘Human’, štiri minute trajajoèem epskem rocku, v katerem Flowers poje: »My sign is vital/ My hands are cold/ And I’m on knees, looking for the answer/ Are we human, or are we dancer?« Pravi, da je navdih za besedilo dobil v kritiki Hunterja S. Thompsona o tem, kako je Amerika vzgajala generacijo plesalcev. Pri pesmi je pomagal tudi producent albuma Stuart Price (aka Jaques LuCont), znan tudi po svojem delu z Madonno in Missy Eliot in ki je pred tem naredil ¾e remix za ‘Mr. Brightside’. »On je bil kot èešnja na torti,« pravi Stoermer.

»Ko smo ravno sestavili pesem ‘Human’, smo po veèerji šli snemat k njemu domov [v Londonu],« se Flowers spominja prvega trenutka v studio s Price-om. »Nekaj ur kasneje smo ¾e imeli nekaj podobnega, kar lahko slišite sedaj. Bil sem v devetih nebesih.« In nadaljuje: »Ko smo prišli v njegovo stanovanje, sem najprej zagledal fotografijo naslovnice The Man Who Sold the World in na stopnišèu je bila fotografija Ena iz èasov, ko je bil èlan skupine Roxy Music. Takrat sem zaèutil, da smo našli pravega èloveka.«

Zato ni presenetljivo, da se je našel v glasnikih tistih izvajalcev: skupina ni skrivala obèudovanja za oboje – art rock in velikane stadionov (sodelovanje s takimi, kot so Lou Reed, ki je bil gost na ‘Tranquilize’, samostojne pesmi z albuma Sawdust, ki je zbirka redkih in novih pesmi, izdana leta 2007). Skupina je nastala v Las Vegasu leta 2002 in spada med ‘high-energy’ rock skupine, ki so tako komercialno uspešni kot tudi pozitivno sprejeti med kritiki (oba studijska albuma sta dobila neskonène vrstice kritik, polne pohval) in je te¾ko razumeti, da jih brez oglasa v lokalnem èasopisu morda sploh ne bi bilo.
Flowers je najprej sreèal kitarista Keuninga, ko je z oglasom iskal ostale èlane skupine; ko je Flowers v Daveovem oglasu prebral omembo Beatlov, Oasis in drugih, je vedel, da je na pravi poti. Nadela sta si ime The Killers (ime skupine izhaja iz napisa na bobnih zasedbe New Order v videospotu za pesem Crystal) in kasneje medse sprejela še Stoermerja in Vannuccija, vsi skupaj pa so se strinjali, da je v glasbi, ki jo ustvarjajo, nekaj, kar ni mogoèe opisati, kot tudi ne odziva ljudi, ki so jih videli igrati. Ko so ti nastopi postajali vedno veèji in se je navdušenje nad skupino zaèelo hitro širiti, so predstavniki A&R iz Velike Britanije in ZDA prišli, da bi se sestali z njimi, kar je vodilo do podpisa pogodbe z zalo¾bo Island Records iz ZDA. Njihov prvenec, Hot Fuss, ki so ga prodali v milijonskih nakladah, jih je po izidu leta 2004 izstrelil na svetovne odre. Nato je skupina dve leti neprestano nastopala, igrala na veè kot štiristo koncertih in se nato vrnila v Las Vegas, da bi prièela pripravljati drugi album z legendarnima producentoma Alanom Moulderjem in Floodom. Rezultat, neke vrste ljubezensko pismo njihovemu domaèemu kraju z naslovom Sam’s Town, je izšel leta 2006 in 42 tednov ostal na lestvici Billboard Top 200.

V tem èasu je skupina nastopila v oddajah, kot so The Tonight Show, The Late Show z Davidom Lettermanom in druge ter tudi dvakrat v oddaji Saturday Night live. Marsikdo bi si predstavljal, da je to ustvarilo velik pritisk na skupino, ko je prièela ustvarjati njihovo najnovejšo zbirko pesmi, vendar se to ni zgodilo. »Skupaj smo bili zadovoljni; z naèinom dela in z ¾ivljenjem skupine,« pravi Stoermer. »Ko smo pripravljali ta album, je bilo prisotno manj strahu, pa ne da smo zaspali na lovorikah.«
To zadovoljstvo z delom je moè slišati na Day & Age. Na albumu se The Killersi poigravajo z razliènimi inštrumenti: ‘I Can’t Stay? ima zaradi saksofona in jeklenih bobnov tropski zvok in je kot pravi pevec »verjetno najbolj popolna pop skladba, ki smo jo kadarkoli napisali.« Medtem ko je ‘Losing Touch’ èudovita hitra pesem z lahkotnim zvokom rogov in temaènim besedilom (»impending doom, it must be true/ I’m losing touch«), ki ji daje zlovešè prizvok. ‘Spaceman’, predrzen megalomanski glam-rock, katerega besedilo med drugim govori tudi o ugrabitvah nezemljanov (»Igramo jo med skladbama ‘Read My Mind’ in ‘Mr. Brightside’ ter ustvarja obèutek, kot da je prisotna ¾e od nekdaj,« pravi Flowers). »Bolj kot èesar koli se The Killers veselijo, da bodo njihovi obo¾evalci slišali, kar so do sedaj ustvarili,« pravi Stoermer, »èeprav nas vedno malo skrbi, ali bo ljudem všeè.«

V preteklosti jim je bilo všeè. Poleg prodajnih rezultatov – v tujini so prodali 4,4 milijona albumov Sam’s Town – je skupina prejela sedem nominacij za Grammyje in dobila številne nagrade MTV, BRIT in NME. Kot osrednji izvajalci nastopajo na najveèjih festivalih v Veliki Britaniji in Evropi, kot so  Glastonbury, Reading in Leeds Festival ter Pukkelpop, in so razprodali nekaj presti¾nih koncertnih prizorišè, ko je Madison Square Garden v ZDA. Zaradi pozornosti, ki so jo dele¾ni v teh èasih, je vèasih te¾ko ostati zbran, ampak tokrat si skupina prizadeva ostati treznih glav.

»Zelo hitro smo prišli do tega mesta in preizkus je, kako to obdr¾ati,« pravi Flowers. »Hoèem, da smo pozitivna sila. Ljudje mislijo, da smo preveè samozavestni in naduti, vendar to se zgodi zaradi navdušenja. Ne gre za to, da sem boljši kot ti, gre samo za to, da komaj èakam, da slišiš to pesem, ker vem, kaj to dela meni. Jaz lahko poslušam naše pesmi in hkrati ne razmišljam, da to igramo mi, lahko pustim, da se me glasba dotakne in vem, ali je dobra ali ne. Vèasih ljudje mislijo, da nakladam, ko sem zares navdušen.«