Sveti Tomaž

Opis občine Sveti Tomaž

OBČINA SVETI TOMA®

Splošni podatki o Svetem Tomažu

Občina Sveti Tomaž je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz Občine Ormož. Občina obsega 17 naselij: Sv. Tomaž, Koračice, Hranjigovci, Gornji Ključarovci, Savci, Rucmanci, Trnovci, Pršetinci, Senik, Mezgovci, Rakovci, Zagorje, Sejanci, Bratonečice, Mala vas, Gradišče in Senčak. Občina Sveti Tomaž ima 2209 prebivalcev.

Občina Sveti Tomaž je v večini kmetijsko področje, za katero je značilna razpršenost po celotnem območju občine. Prebivalci se poleg zaposlitve ukvarjajo tudi s kmetijstvom. S svojim pridnim delom pripomorejo k lepši podobi kraja. Središče občine je Sveti Tomaž.

Občina Sveti Tomaž leži na obrobju Slovenskih goric z gručastim jedrom na razglednem slemenu nad dolino potoka Lešnica. Občina se razprostira na površini 35 kvadratnih kilometrov.

Zakaj obiskati Sveti Tomaž?

V občini poteka Ormoška planinska pot, ki je po težavnosti lahka, poteka pa od domačije Meško Erne v Lahoncih, ki se nadaljuje do domačije Frana Ksavra Meška v Ključarovcih, preko Kostanja v Rakovce, do razgledna stolpa na Gomili. Od tu se nadaljuje do ribnika Savci in Stanjkovega vodnega mlina v Savcih, nato pa se nadaljuje v smeri Krajevne skupnosti Podgorci preko Ritmerka.

Na najvišjem griču Gomila(352 m) stoji stolp, s katerega je ob lepem vremenu čudovit razgled daleč naokrog. Razgledni stolp se nahaja ob planinski poti, ki poteka po razgibani pokrajini preko Svetega Tomaža.

Središče kraja predstavlja lepa župna cerkev Sv. Tomaža, stoječa pod kopastim temenom griča Kostanj (325 m). Baročna župna cerkev je bila zgrajena v letih 1715–1727 s pomočjo fevdalnih donatorjev: grofice Elizabete Saurau – Pethe, baronov Muhr in komturja Gvida Starhemberga. Posvečena je bila leta 1742. Gre za veliko, stilno napredno arhitekturo, ki med prvimi pri nas uveljavlja enovito, centralno zasnovano stavbo s tlorisom v obliki enakokrakega križa (v našem primeru križniškega emblema) in s polkupolasto poudarjenim osrednjim prostorom.

Obiskovalci lahko obiščejo tudi ribnik in Stajnkov vodni mlin v Savcih. Zgodovinski viri poročajo, da je v 19. stoletju delovalo na Savskem potoku pet mlinov. Stajnkov mlin je obratoval do leta 1984, ko je umrl zadnji mlinar. Leta 1995 so na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor izdelali konzervatorski program za revitalizacijo opuščenega mlina. S filigransko natančnostjo in rezbarsko sposobnostjo je priznani mlinarski strokovnjak Konrad Repa s pomočniki poustvarjal mlin, da je ohranil svojo prvotno dušo kljub novim elementom, ki so potrebni za bolj funkcionalno izrabo mlina.

Stajnkov mlin predstavlja posrečeno kombinacijo elementov iz različnih obdobij tehnološkega razvoja mlinarske obrti pri. Poleg funkcionalnega ima tudi spomeniški, turistični in didaktični pomen.

Zanimivost – Nejeverni Tomaž