Študij na Filozofski fakulteti v Mariboru

Ni komentarjev

Pred tremi leti sem sedela za računalnikom in strmela v ekran ure in ure, dokler se je čas skoraj iztekel, ter sem morala izbrati kam kreniti dalje na področju šolanja. Seveda, to je težka odločitev za vsakogar, saj odločaš o svoji karieri, o svojem življenju, čeprav imajo nekateri malo prednosti, ker že tako rekoč celo življenje vedo kaj bodo študirali, oz. imajo na voljo tisti študij, saj točke ali pa finančni vidik na žalost tudi šteje, ponekod so tudi sprejemni izpiti. Za tiste, ki žvečijo svinčnike, si sivijo svoje lase in mučijo svoje oči do jutranjih ur, pa bo morda odločitev olajšana, če boste imeli v mislih, da nobena pot ne bo zgrešena, kajti dragoceno je vsakršno znanje, vsakršna šola, poleg tega pa imaš kasneje še vedno na voljo možnost prepisa, če ugotoviš, da je bila tvoja izbira totalno zgrešena zate. Tisto leto, ki ga izgubiš, pa kvečjemu nisi zares izgubil/a, saj si pridobil/a poučno izkušnjo, ki bo morda ključna za tvoje življenje.

Ravno jaz sem bila med tistimi (ne)srečneži, ki so izbirali do zadnje minute, potem pa sem se le odločila za Angleški jezik in književnost in Pedagogiko  na Filozofski fakulteti (ali FF) v Mariboru (za študijske smeri, predmetnike in kratke opise fakultet si lahko pogledate na uradnih straneh univerz, oz. fakultet ); ker mi je angleščina zelo všeč (izbira nečesa, kar mi ni niti najmanj všeč, bi zagotovo bila napačna) in rada spoznavam druge kulture in odkrivam skrivnosti tega širnega sveta; učenje jezika je kot nalašč za pustolovce, pa tudi za tiste, ki bi radi ostali doma in povezovali svet na drugačen način s pomočjo tujega jezika; pedagogika pa priznam, da je bila najprej le dodatni predmet, ki sem ga morala izbrati zaradi dvopredmetnosti študija, a kasneje sem ugotovila, da mi bo tudi to znanje nekje, nekoč, za nekaj koristilo.

Študijska smer ali vsaj kraj je izbran, kaj pa sedaj? Poskrbeti je treba tudi za bivališče, a ne?! Priporočam vam, da si bivališče poskrbite predhodno, saj boste v zadnjih minutah stežka našli kaj ugodnega, tudi izbire ne bodo več ravno velike, vsaj ne v bližini FF. Navadno se študentje odločajo za študentske domove, ki so cenejši, v njih pa se nahajajo tudi »sotrpini«, ki prav tako začenjajo nov odsek na poti šolanja. V kraju svoje univerze boste zagotovo našli vsaj nekaj študentskih domov, tako da boste lahko še izbirali med njimi, bodite pozorni tudi na zasebne domove, ki so vam tudi na voljo. Če pa se vam študentski dom ne sliši dobro, pa še vedno lahko izbirate med stanovanji za študente, ki ponujajo pester izbor v bližini univerz, ali pa so malo oddaljena. Skratka, pri iskanju bivališča ne čakajte na zadnje minute! Če se še niste odločili za smer, vendar že veste kraj študiranja, le pogumno brskajte po seznamih bivališč za študente. Sama se nahajam v zasebnem študentskem domu Tomi v Mariboru, kjer je osebje zares prijazno, cena solidna, vendar pa moram priznati, da imamo pogosto težave z internetom in pa z menzo, ki jo prenavljajo in je že več kot leto v stanju počivanja. Ampak pri hrani ni problema, saj se v Mariboru najde ogromno raznolikih restavracij, ki so skoraj za vsakim naslednjim vogalom, pa tudi trgovine (Lidl, Mercator, Tuš) in »kafiči« so povsod v bližini. Restavracije v bližini fakultete so npr. Trust, Okrepčevalnica Rondo, Bar Artur, itd. Nekateri študentski domovi imajo tudi svojo restavracijo/kuhinjo, ali pa se le-ta nahaja v neposredni bližini. Ogromno restavracij pa ima tudi možnost dostave na dom. Boni pa se gibljejo med 0€ (da, nekateri imajo tudi hrano za 0€) pa do 4€, odvisno od restavracije, oz. okrepčevalnice.

Da se vrnem nazaj k Filozofski fakulteti v MB, tamkaj so restavracijo letos na žalost za nedoločen čas zaprli, a nam na lokaciji tik pred fakulteto ponujajo pester izbor sendvičev za potešitev lakote, na fakulteti pa imamo tudi različne avtomate s hrano in pijačo. Tako si lahko med odmori privoščimo priboljšek, pred fakulteto pa so tudi klopi in stoli za počitek, ter dolg travnik, na katerem včasih poleti pod soncem uživajo študentje. Poleg fakultete pa so tudi parkirišča, razpoložljiva vsem študentom.

Nedaleč stran (cca. 2 minuti hoje) od fakultete se nahaja institucija Štuk, za katero ste morda že slišali, poimenovano tudi kot institucijo, kjer prirejajo koncerte in različne zabave za študente vsak teden, čeprav je tam podnevi tudi prijeten lokal za sprostitev ob pijači, ob tej stavbi pa je med tednom vsako dopoldne, od zgodnjih ur naprej, odprta tudi stojnica s pekovsko hrano.

Nasproti Štuka stoji Univerzitetni športni center Leona Štuklja, kjer potekajo različne športne dejavnosti, s posebnimi ugodnostmi za študente, saj se npr. za nogomet ali odbojko ali košarko ipd.,  porabi le cca. 5€ na leto (podatek za preteklo šolsko leto), tudi badminton, tenis in različni plesi so na voljo, pa še kaj se najde, a nekatere stvari so razumljivo dražje, glede na vrsto aktivnosti, npr. ples nima enake cene kot odbojka. Med Štukom in fakulteto so tudi razni študentski domovi, poleg katerih se nahaja igrišče za nogomet.

Skratka, fakulteta ima v neposredni bližini vse kar potrebuješ , nedaleč stran (10 minut hoje), čez Koroški most in na prvem križišču levo, pa se nahaja tudi Planet Tuš, kjer si lahko vsak dan ogledate pester izbor filmov, ob torkih pa so še posebni popusti 1+1 gratis, za kino in bowling , ob drugih dnevih pa so različni popusti za študente, a ne pozabite na svojo študentsko izkaznico, saj vam prinaša popuste kot pri kinu, bowlingu, ali v restavraciji Tuš, ki je tudi na bon. Dan pa vam lahko popestri tudi Qlandia, nakupovalni center, ki se nahaja malo dlje od Planet Tuš-a, tamkaj je tudi restavracija Interspar, kjer lahko koristite študentske bone. Čeprav je FF na obrobju mesta, naj omenim, da center le ni tako daleč, kvečjemu pol ure hoje, z avtobusom pa še hitreje; avtobusi vozijo zelo pogosto, eden izmed teh je mini avtobus – Center, ki stane samo 50 centov, isto vozovnico pa lahko koristiš še za nazaj, če se vrneš v določenem času (vozovnica velja okoli 2 uri, vsaj preteklo leto je bilo tako), pri ostalih mestnih avtobusih pa ena vožnja, plačana pri vozniku, stane 1,1€. Lahko pa se tudi odločite za nakup mesečne ali letne vozovnice, pa tudi za večje število vozovnic na glavni avtobusni postaji, ki vas pa stanejo nekoliko manj.

Da se vrnem na sam študij, naj vam povem še nekaj, kar ne morete ravno videti v učnem načrtu ali predmetniku. Tiste dobre ali slabe strani samega študija na Filozofski fakulteti. Kot vemo, za vse obstaja nekaj slabega in nekaj dobrega, tudi naš faks ni izjema. Za hrano in pijačo je resda poskrbljeno,a je treba poiskati primeren čas za le-to. Urniki na dvopredmetnih smereh so prava zmešnjava, kar nekaj ur se prekriva s predmeti iz druge smeri, ki smo si jo izbrali tako, da sprva ne veš, kaj boš storil. Ampak, sčasoma se vse uredi, ugotoviš na katere predmete se »splača« hodit, katere lahko izpustiš brez posledic- tako, da znanje ne bo nič slabše, odsotnost pa tudi ne bo vplivala na končno oceno. Na začetku nas je večina obiskovala vse predmete, kolikor se je le dalo, če ne smo se pač menjavali in si izposojali zapiske. Po daljšem času, ko se že navadiš na sistem, pa sam pri sebi ugotoviš, kaj ti bolj ugaja, h kateremu predmetu hodiš, ter se o tem dogovoriš s profesorji; nekatera predavanja,vaje,seminarji niso obvezni, oz. nekateri profesorji ne pregledujejo prisotnosti.  Sčasoma ugotoviš vse in še več. Tudi na univerzi ima vsak profesor svoj sistem, nekateri imajo radi komuniciranje, razprave, nekateri pa želijo v predavalnici popolni mir.

Prav tako je z izpiti, nekateri imajo rajši ustni izpit, nekateri pisnega, ali pa nič od tega, npr. lahko se tudi zgodi, da  boste imeli kakšen projekt namesto izpita, to je vse stvar vsakega profesorja/ice, oz. predmeta. Vendar ni profesorja/ice, ki ne bi spoštoval prisotnosti študentov, včasih nekateri celo nagradijo to prisotnost z dodatnimi točkami; to se je kdaj zgodilo pri pedagogiki; seveda, pri večini predmetov pa je prisotnost že sam pogoj, da dobiš del % iz končne ocene. Torej, vsak predmet ima različno razporejene procente, ter različne pogoje za dosego le-teh. Tisto glavno izpitno obdobje pa traja po zaključku vsakega od dveh semestrov (zimskega in letnega), ko ni več predavanj, le čas za pripravo na izpite, ter pripravo na naslednje obdobje. Zimsko izpitno obdobje je v mesecu januarju in februarju, letno pa juniju in juliju, potem pa je še jesensko za tiste, ki niso uspeli končati vseh izpitov, to pa je v mesecu avgustu in septembru. Ne bom trdila, da je vsak poznejši izpit težji, kakor za vsakega. Na izpite pa se prijaviš predhodno elektronsko, te informacije pa dobiš na začetku šolskega leta; kar pozorno poslušaj, ko se bo omenjal AIPS, tam je tvoj elektronski indeks, center za vpogled v izpitne datume ter ocene in podatke o vpisu, pa tudi govorilne ure profesorskega kadra. Kadar imaš težave pri pripravi na izpite ali potrebuješ informacije za določen predmet, se lahko obrneš na svoje profesorje/ice ob času njihovih govorilnih ur, katere lahko preveriš na AIPS-u, lahko pa se obrneš tudi na starejše letnike, ali pa vprašaš sošolce na skupinah (na začetku si ustvarimo skupni mail, kjer potekajo razne razprave, se podajajo razne datoteke, gradiva), zagotovo ti bo nekdo pomagal. Veliko informacij, neposredno s strani študentov, ter razne zapiske, gradiva in različna mnenja lahko najdeš tudi na Studentarija.net. Fakulteta ima tudi svojo kopirnico Foro, kjer nekateri profesorji pustijo svoja gradiva, tako imenovane skripte, s katerimi si lahko pomagamo pri učenju. Obstaja pa tudi pisarna za študentske zadeve, ki se imenuje referat, ampak tja rajši pojdi, ko ne bo več druge možnosti, saj imamo na žalost v okviru filozofske fakultete slabo urejen sistem kar se tiče urejanja zadev na referatu; standardni proces na referatu je »prideš z vprašanji, odideš še z več vprašanji«. Naslednja takšna stvar, ki bi jo bilo dobro vedeti je, da greš kar pogumno do profesorja/ice in lepo vprašaš karkoli želiš vedeti o oceni, še posebej zato, ker se lahko zgodi, da kakšno tvojo sprotno delo izgubijo ali založijo in tvoja ocena ni takšna kot bi lahko, oz. morala biti. Tudi meni se je že zgodilo, da so mi vpisali napačno oceno, ali pa so preprosto izgubili določeno nalogo (tiste manjše, sprotne naloge, ne seminarske naloge ali kolokviji), ki sem jo opravila med semestrom, ki pa je tudi bila pomembnejša za končno oceno. Na žalost se mi je (in ne samo meni) to zgodilo kar nekajkrat, čeprav sem naloge oddajala redno, skupaj z ostalimi študenti. Še posebej pozorni bodite na to pri predmetih, kjer boste imeli več sprotnih nalog, ne samo seminarske naloge.

Drugače pa bi pozitivno mnenje podala za kar nekaj profesorjev na oddelku za angleščino, ki z nami lepo sodelujejo, ter upoštevajo naša mnenja, na koncu leta tudi želijo od nas mnenja za izboljšanje naslednjega leta, ter poskušajo prilagoditi določene stvari nam študentom. Seveda so tudi profesorji, na katere smo včasih prav jezni, a je večina profesorjev na oddelku prijetnih in pripravljenih sodelovati z nami, in čeprav nam določene stvari belijo glave, je treba razumeti, da je sistem tisti, ki nam povzroča večino težav, profesorji le opravljajo svoje delo; seveda, so tudi izjeme, ki delajo po svoje in nam povzročajo težave, ki si jih nihče ne želi in manj kot smo jezni na njih, bolje se spopadamo s težavami. Včasih se je bolje ugrizniti v jezik in se prebiti skozi določene predmete, na koncu je učinek toliko boljši in toliko bolj zadovoljiv. Na oddelku za pedagogiko se včasih dogajajo stvari, ki bi jih najraje preskočili, a na koncu se vztrajnim in potrpežljivim le vse dobro izteče in krenemo naprej. Res pa je, da se je treba potruditi, saj jih je 50% pri angleščini padlo že v 1. letniku, pri pedagogiki pa skoraj nihče. Če niste za jezike ali nimate osnovnega znanja, rajši ne hodite na to smer, ker je v bistvu študij angleščine na FF v MB res temeljit, se spustimo v podrobnosti in nadgrajujemo znanje; pri pedagogiki pa ni potrebno kakšno predhodno znanje.

Nekatere morda tudi zanima sodelovanje s tujino. Da, na naši fakulteti je možnost izmenjave študentov, ki se lahko odpravijo v tujino za en semester ali pa kar za celo leto. Na oddelkih za jezike pa je pri nas zelo dobra stvar, da imamo tudi tuje predavatelje, ki nas lahko poučujejo jezike kar v njihovi materinščini in tako odnesemo od ure tudi stvari, ki jih drugače ne bi izvedeli, ali pa nas poučijo tudi nekaj novega, izven konteksta predmeta.

Za konec pa naj še povem, da imam tako pozitivne kot negativne izkušnje na tej fakulteti, ampak, če si vztrajen, potrpežljiv, morda tudi iznajdljiv, in seveda, če imaš željo po uspehu ter nek cilj, se zagotovo da prebiti skozi vse prepreke. Kljub mnogim neugodnostim je tudi meni uspelo priti do zaključka 1. stopnje bolonjskega sistema, za sabo pa imam kup različnih izkušenj, dobrih in slabih, ki so pripomogle k razvoju moje osebnosti in k razširitvi mojega znanja. Če hočeš, lahko iz vsake izkušnje potegneš pozitivno stran, konec koncev nas prav vsaka izkušnja nauči nekaj koristnega, morda ključnega za naprej. Odvisno pa je od tebe, kako boš izkoristil/a to priložnost.

Ne pozabite, »znanje je moč« in »kjer je volja, je tudi pot«. Veliko uspeha želim vsem!

Tekst: B.J.

Foto: B.J.