Študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Študij na Filozofski fakulteti je povsem svojstvena izkušnja. Čeprav je Filozofska fakulteta po številu študentov ena največjih fakultet v Sloveniji, pa študij na njen ne daje vtisa zasičenosti in množične proizvodnje študentov, temveč je nasprotno odnos študenta s sošolci in profesorji zelo intimen. Filozofska fakulteta namreč podse vključuje množico oddelkov, ki se raztezajo po preučevanju vseh kotičkov človeške vednosti.

Od preučevanja mrtvih jezikov do aktualnih študijev prevajanja in tolmačenja, od filozofije do geologije, od zgodovine do muzikologije, afriških in azijskih študij do arheologije in etnologije, in še bi lahko naštevali vso raznolikost študijev, ki jih ponuja Filozofska fakulteta. Študenti, ki se vpišejo na Filozofsko fakulteto, imajo tako zelo specifična polja zanimanja.

In kako poteka študij na Filozofski fakulteti. Študij poteka razdeljeno po majhnih oddelkih, ki so tudi fizično ločeni med seboj. V glavni stavbi Filozofske fakultete je tako običajno pol nadstropja namenjenega prostorom enega oddelka. Določeni študiji, kot so naprimer arheologija ter etnologija in kulturna antropologije ali pa prevajalstvo in tolmačenje pa poteka v dislociranih enotah na drugih lokacijah. Filozofska fakulteta tako vso množico študentov, ki jo nanjo vpisani, razločuje po oddelkih, na katerih pa poteka organizacija študija relativno samostojno. Kljub velikemu številu študentov tako Filozofska fakulteta ne daje vtisa prenasičenih predavalnic in serijske proizvodnje študentov, ki ga kdaj občutimo na drugih fakultetah. Čeprav tudi druge fakultete razločujejo različne študijske smeri, se nek del predmetnika vedno izvaja skupno, ker so določeni predmeti pomembni za vse smeri. Filozofska fakulteta pa ne deluje na takšen način, saj je vsak oddelek povsem specializiran in ima lastne predavatelje in profesorje. Na posamezni oddelke običajno ni vpisano mnogo študentov, zaradi česar je možno imeti precej individualne odnose tako s profesorji kot z drugimi zaposlenimi. Vsak oddelek ima tudi lastno knjižnico in tajništvo.

Ima pa zaradi svoje velikosti in razdrobljenosti Filozofska fakulteta tudi določene negativne plati.  Filozofska fakulteta na primer še nima enotne knjižnice, temveč ima vsak oddelek lastno. Čeprav imajo male oddelčne knjižnice tudi svoje prednosti, pa zaradi tega Filozofska fakulteta ne more ponuditi daljših odpiralnih časov knjižnic, temveč so le-te odprte le nekaj ur na dan. Študent tako knjižnice ne more uporabljati kot prostora za učenje, v katerem bi kot knjižni mol prebival cele dneve. Kot kompenzacijo temu pa nudi Filozofska fakulteta skupne učilnice in računalniške sobe, ki se nahajajo v pritličju glavne stavbe in so odprte cel dan. Za vračilo izposojenih knjig pa je v istih prostorih na voljo tudi knjigomat. Poleg pomanjkanja enoten knjižnice ima Filozofska fakulteta še eno slabost. Zaradi velikega števila študentov, razkropljenega po majhnih oddelkih, je birokratskih sistem Filozofske fakultete še vedno precej težaven in zastrel. Čeprav se birokratski postopki počasi avtomatizirajo oz. digitalizirajo, pa celoten sistem še vedno ne poteka tako dobro, kot bi lahko. Dvomim, da se lahko kakšen študent izogne uram čakanja ne referatu, ki ga počasi pripeljejo do tega, da razvije rahel odpor do petega nadstropja, v katerem se referat za študentske zadeve nahaja.

Razen teh tehničnih težav, pa nudi Filozofska fakulteta izjemno zanimive študije, kvalitetno izvedbo, in izredno prijetno študijsko okolje za vse, ki jih zanima humanistika.

Tekst: Gregor Kardinar
Foto: ff.uni-lj.si