Študentski s.p.

Vse kar morajo študentje vedeti o študentskem s.p.-ju!

Študentski s.p. je najbolj primerna oblika za študente, ki želijo odpreti podjetje. Poznan je tudi kot popoldanski s.p. in ni pravni termin, zato ga ne najdete v zakonih ali drugih pravnih aktih. Gre za pogovorni izraz, ki oznaèuje samostojnega podjetnika, ki opravlja dopolnilno dejavnost in ki si prispevkov za socialna zavarovanja ne plačuje sam, ampak je zavarovan iz drugega naslova.

Študentski s.p. se ustanovi enako kot redni s.p., le da je potrebno mesečno plačevati nekoliko manj prispevkov. Študent, ki ima študentski s.p., ki ne predstavlja njegove osnovne dejavnosti, tudi ohrani študentski status, vendar pa izgubi nekaj z njim povezanih pravic.

Pogoj za odprtje študentskega s.p. je urejeno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar imajo študentje navadno urejeno preko staršev. Po tem se tudi popoldanska oblika razlikuje od redne oblike s.p., saj mora v slednji podjetnik zase plačevati vse omenjene prispevke za socialno varnost, pri študentih pa del prispevkov plaèujejo njihovi starši. Za študentski s.p. je potrebno plačevati naslednje pavšalne mesečne prispevke in sicer (*velja na dan 1.12.2010);

· prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (29,33 EUR),

· zdravstveno zavarovanje (98,74 EUR) in

· dopolnilno zdravstveno zavarovanje (24,59 EUR),

kar skupno nanese 152,66 EUR. Podatki veljajo za avgust 2010 in se spreminjajo vsak mesec saj so vezani na minimalno plaèo, odvisni so tudi od davène osnove, ki jo posameznik doseže v preteklem letu.

Ustanovitev študentskega s.p.

Postopek ustanovitve študentskega s.p. oziroma popoldanskega s.p. je enak kot pri rednem in ga je mogoče registrirati tudi preko VEM točk. Podjetnik mora biti vpisan v Poslovni register Slovenije, pri čemer je postopek registracije brezplačen, po registraciji pa lahko študent začne s poslovanjem. Po vpisu v register se mora nato v osmih dneh vpisati še v davčni register, se prijaviti na ZZZS, identificirati za DDV in odpreti transakcijski račun. Za razliko od študentov s statusom lahko pavzerji odprejo tako redni kot popoldanski s.p., vendar si morajo v tem primeru sami plaèevati prispevke za socialno varnost – gre torej za prispevke za obièajni s.p..

Študentski status in pravice

Študent, ki odpre študentski s.p. ohrani status študenta, saj ta preneha veljati le, če sklene delovno razmerje. Ker pa s.p. predstavlja obliko samozaposlitve študent izgubi nekatere pravice, ki izhajajo iz statusa in sicer pravico bivanja v študentskem domu, morebitno štipendijo in vèasih tudi pravico do dela prek študentskega servisa ter pravico do subvencionirane prehrane.

Ker začetki v podjetništvu praviloma niso lahki, lahko poiščete pomoč pri kateri od mnogih institucij, ki mladim podjetjem pomagajo s predavanji, financiranjem, mentorstvom in drugimi ugodnostmi. Po pomoč se lahko med drugim obrnete na Zavod mladi podjetnik, ki skrbi za organizacijo brezplačnih izobraževanj, pomoč preko podjetniškega foruma in ponuja novice ter članke za pomoč pri podjetništvu.

Tekst: Damir Vidan