Študentska prehrana na pavzi

Zakon za uravnoteženje javnih financ nam je v Sistemu subvencionirane študentske prehrane prinesel dve manj prijetni novosti.

1. Kot ste verjetno že opazili se lahko subvencionirani obroki nudijo le od 8.00 do 20.00. Pazljivo tudi pri dostavah hrane, saj ni pomembno kdaj ste hrano naročili, pač pa kdaj ste vnovčili študentski bon. Večina dostavnih služb tako naročila sprejema le do okoli 19. ure.

2. Upravičenci do študentske prehrane nimajo pravice do subvencioniranega obroka med 15. julijem in 15. avgustom.

Pa poglejmo še nekaj dejstev o prehrani študentov…

Zaključek gimnazije in začetek študijskih let je čas velikih sprememb. Mladi postanejo bolj samostojni in odgovorni zase, sploh tisti, ki so prvič daleč od doma. Posledično imajo tudi večjo svobodo pri izbiri svoje prehrane, kar pa pogosto vodi v opuščanje zdravih prehranjevalnih navad, za katere so vsa leta poprej skrbeli (stari) starši. Še dodatno pa k temu pripomore stresno življenje študentov, kar v končni fazi vodi k poslabšanju imunskega sistema, slabši odpornosti proti boleznim in večjim izgubam energije. Kljub omenjenemu dejstvu, da je čas študija čas številnih (časovnih) pritiskov, lahko vsak študent poskrbi za svojo prehrano in s tem stori nekaj dobrega za svoje telo.

Raziskava Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov, ki je potekala v okviru mednarodne raziskave HBSC2010, kaže, da kar tretjina mladih zjutraj ne zajtrkuje. Ob dejstvu, da redno uživanje zajtrka zmanjšuje indeks telesne mase, vpliva na mišljenje in zmanjšuje možnosti pojava kroničnih bolezni (recimo bolezni srca in ožilja), je to katastrofalen podatek. Študentje se prevelikokrat odločajo za obisk bližnje kavarne, na poti v šolo, kjer že zgodaj zjutraj začnejo z nezdravo prehrano. Namesto tega bi si morali privoščiti kakšnega izmed polnozrnatih žitnih izdelkov (recimo kos polnozrnatega kruha), poleg kozarec mleka in na koncu še kos sadja ali zelenjave. Tak zajtrk ne vzame preveliko časa, ima pa mnogo boljši vpliv na telo.

Prepogost obisk restavracij s hitro prehrano

Med mladimi so zelo popularne restavracije s hitro prehrano. Čeravno je najbolje, da svoj obisk popolnoma omejijo, tudi sicer obstaja nekaj rešitev, kako omejiti količine nezdrave prehrane z obiskom tovrstne restavracije. Namesto ocvrtega krompirčka in drugih ocvrtih jedi naročite sendvič ali solato, ki ne vsebujeta mastnega mesa. Pri izbiri pice, se odločite za tisto, kateri so dodane nekatere zdrave stvari – recimo olive, gobe ali zeleni poper.

Nezdravi prigrizki

Simbol hitrega prehranjevanja niso le fast-food restavracije, temveč tudi avtomati s prigrizki. V Ameriki in Kanadi uporabljajo prav poseben izraz za porast teže v prvem letu študija – “freshman fifteen” (freshman = bruc), krivca za povečanje debelosti pa lahko poiščemo tudi v tovrstnih avtomatih z nezdravimi malicami. Namesto čipsov in podobnih prigrizkov, strokovnjaki priporočajo sadje, pokovko in preste (če niso preslane), rozine, kosmiče, …

Na splošno je v študentski prehrani preveč sladkorja in soli. Tudi zaradi tega v Sloveniji poteka akcija Ne soli!, ki opozarja, da kar za 140% presegamo priporočila o za zdravje varnem uživanju soli.

Težava je tudi alkohol!

S številnimi študentskimi zabavami je (žal) povezan tudi alkohol. Poleg vseh bolj ali manj poznanih zdravju škodljivih stranskih učinkih, ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da ima alkohol kalorije, ne pa tudi hranilne vrednosti (kar velja tudi za sladkor). Zato je priporočljivo, da študentje med študijem opustijo pitje alkohola ali pa ga vsaj omejijo na največ kozarec vina, piva oziroma koktejla. Naj voda in sadne pijače (ne pa tudi (pre)sladki sokovi) nadomestijo alkohol.

Meso

Napačno je misliti, da meso ni zdravo! Nasprotno, meso krepi mišično maso in daje občutek sitosti. Vendar ne smemo s prehranjevanjem z njem pretiravati! Tudi za študente velja, da naj bi na teden pojedli dva do tri mesne obroke, pri katerih naj bi bilo 100 do 150 gramov mesa (točna številka je odvisna od starosti in zdravstvenega stanja).