Strast

Pravzaprav ne vem od kod tole, je pa delček nečesa kar se mi je zgodilo nedolgo nazaj. =)

Uživam, ko me gledaš, ko ti berem v očeh kako si me želiš. Uživam, preprosto. Se spomniš, ko prvič sva se videla? Ko si me obiskal? Ne vem kdaj in kako … ampak naenkrat tako zelo sem si zaželela, da bi tvoja bila. Tiste tvoje ustnice in tvoje oči, ustnice, ki se smehljajo prav hinavsko in vabijo, da jih okusim. Z očmi me gledaš, preiskuješ in prihajaš v moje misli. Ne vem kdaj, ne vem kako ampak že sem sedela na tebi in te poljubljala. Bilo je tako lepo. Bilo je prelepo. Pomagal si mi odkrivati nove občutke, učil si me kako in kaj. Odvezal si mi zgornji del obleke, še zdaj se spominjam tvojega igrivega nasmeška, ko si odkril, da sem brez modrca. To ti je olajšalo delo in tvoje roke, tako čvrste so me začele grabiti … začele so me slačiti in jaz se nisem upirala edino kar sem lahko, sem vzdihovala in se ti prepustila. Z jezikom si me preiskal celo, z prsti se me dotikal … Bilo je tako noro in tako edinstveno in od takrat kot, da je v tebi nekaj, od takrat hočem samo tebe. Ne vem zakaj ampak ti si kot moj heroin, rabim te in hočem te, ni trenutka, ko ne bi mislila na tebe na tvoje mogočne ustnice in močne roke. Na tvoj jezik, ki me popelje nekam daleč, nekam v tuje kraje. Pa vendar … ta strast, tako nora in tako neustavljiva. Kaj bo ko izgine?