Srčni in strastni Samael navdušili v Menzi

Prejšnji teden sem bil priča koncertu ob katerih izvajalcih, bi še pred dvemi leti verjetno orgazmiral najmanj dva dneva. Ker pa sem v vmesnem obdobju videl vse bande vsaj enkrat, sem šel z veliko bolj skulirano glavo na to prireditev. Dne 14.9.2011 so namreč v Ljubljano, točneje na Metelkovo prišle naslednje skupine: Samael, Keep Of Kalessin, Melechesh, Minkus in Fluxious. Igrali pa so v obratnem vrstnem redu.

Zadnjih dveh skupin ne poznam, vendar pa sem na internetu izvedel, da so Fluxious švicarski bend, ki obstaja od leta 2009, letos pa so izdali svoj prvenec “Why so serious”, iz katerega skladbe so nam tudi predstavili na to lepo noč. Na spletni strani imajo zelo vehementno zabeleženo da igrajo “between rage and passion”, torej med jezo in strastjo, prav tako piše, da je njihova glasba mešanica jazza in metala, težkih rifov in nežnega vokala. Sam prav veliko tega nisem slišal, ponavadi je tudi tako, da se predskupine, še posebej če so od petih skupin prvi, posluša bolj na pol. Na začetku so mi zveneli kot Guano Apes, po nekaj komadih pa so se, predvsem na račun karizmatične pevke in sposobnega kitarista, razživeli in odigrali nekaj prav posrečenih skladbic. Tako da bi bila njihova končna ocena – prijetno ampak nič posebnega.

Za njimi so nastopili prav tako Švicarji Minkus, ki so do sedaj izdali dva albuma in igrajo mešanico, hja, nu metala z zelo kričavim vokalom vokalistke, ob katerem smo nekajkrat privzdignili obrvi, sama glasba pa prav tako ni ravno odkritje Amerike, vendarle pa bi lahko med mlajšim občinstvom našli kakšnega zagrizenega oboževalca. Za nas stare mačke pa je bilo to vendarle premalo za resnejšo analizo. Poudariti moram tudi, da smo se pred koncertom vsi bali zvoka v Menzi pri Koritu, ki je bil po dosedanjih izkušnjah velikokrat (vedno) pod ravnjo izvajalcev, tokrat pa so očitno našli pravo formulo zvoka. Tako da, iz tega stališča nisem imel prav nobenih pripomb in sem z veseljem čakal na nastop Izraelcev Melechesh.

Oni so bili v bistvu prvi “pravi” bend, ki sem ga želel videti. Prvi demo so izdali leta 1995 in iz tega stališča veljajo že za staro skupino. Izdali so tudi pet albumov, zadnjega leta 2010. Tega leta sem jih tudi videl v Zagrebu kot predskupino Nile kot popolno neznanko in takrat so navdušili vse prisotne. Pravijo, da igrajo mesopotamian pagan black metal, njihova največja značilnost pa je značilni orientalski ritem bobnov. Odigrali so solidno setlisto, med katero so nas vse dvignili na višji nivo. Komunikacija s publiko je bila odlična in že samo to je v Menzi včasih dovolj za odličen koncert. Njihov nastop je minil kot bi mignil in z dobrimi občutki smo se odpravili na osvežilno pijačo pred naslednjo skupino Keep of Kalessin.

Dotične Norvežane sem videl že nekajkrat in moram reči, da so me na vsakem koncertu navdušili manj, krivulja pa se je dvignila s tokratno izvedbo njihovega asortimana. Sicer igrajo mešanico black in death metala. Ta žanr pa je v zadnjem času doživel pravi razcvet, saj obstaja ničkoliko bendov, ki se lahko, oziroma se hočejo poistovetiti s to nadpomenko. Igrali so predvsem komade iz zadnjih albumov, vendarle pa so dali tisti pravi šus, ki se od skupine pričakuje. Ta skupina je tudi kandidirala za nastop na Evroviziji in mislim, da si s tem niso naredili kakšne usluge. Kakorkoli med koncertom je bilo že zelo vroče, kar je še potenciralo njihov nastop. Kakšnih velikih odstopanj v glasbi si niti nisem zapomnil, vendarle pa je bilo glede na prejšnje izvedbe vse skupaj veliko bolje in tudi odziv publike je bil pravi.

Kot zadnji pa so nastopili še eni Švicarji, vendarle pa so bili to edini predstavniki svoje države ta dan, na katere smo dejansko čakali. Sicer veljajo za ene izmed legendarnejših black metal zasedb in so svoj prvi demo izdali že zares davnega leta 1987. Takrat so igrali še pravoverni black metal, ki pa je sčasoma evolviral v mešanico te zvrsti, industrial metala in elektronike. Za sabo imajo 10 albumov, zanimivo pa je, da so meni bili všeč že prej, ko so igrali black metal, všeč pa so mi tudi sedaj ob zaključeni preobrazbi. Bendu se vidi, da imajo kilometrino, saj v celotnem koncertu delujejo zelo suvereno, uspelo pa jim je tudi združiti celotno njihovo diskografijo v nastop na način, da ima celotna stvar nek smisel. Zanimivo je opazovati tudi bobnarja Xytrasa, ki se sedaj imenuje samo še XY, saj ima na odru nekakšno mešanico DJ opreme, bobnov in mnogoterih efektov, iz te naprave pa izvablja vse možne zvoke. Kot sem že prej omenil, mi ni bilo čisto jasno, kako mislijo izvesti celotno zadevo, ko sem izvedel za lokacijo koncerta. Skrb pa je bila odveč in koncert je bil odličen. Če sem čisto pošten, sem večino koncerta “prečupal”, kljub temu da imam pobrito glavo in to je kar pravi dokaz tega, da je bila to čista uživancija. Privoščili so si tudi zvezdniški trenutek, med katerim so odšli iz odra in se potem vrnili na ukaz publike ter odigrali še 3 komade. Njihov nastop je trajal preko ene ure, celoten event pa krepke 4 ure. Če ste vsaj približno odprte duše za glasbo vam priporočam, poslušanje zadnjih nekaj albumov Samael, kajti glasba je vedno bolj elektronska in zelo zanimiva. Za prave metalce pa je seveda nuja preposlušati celotno diskografijo.

Torej odličen koncert z zelo dobrim zvokom glede na lokacijo. Sicer pa sem pred nastopom zunaj videl prav bobnarja Samaelov, ki je užival ob pivu. Stopil sem do njega in mu rekel: “Have a good show, show lots of heart and passion!” in točno tako je bilo.

Tekst: Nejc Medved
Foto: Samael & Melechesh arhiv