Spletne trgovine – prednosti

Prvi del shopping vodiča po internetu

Na začetku sem se odločil za opis razvoja spletnih trgovin v naši državi, kjer je prikazano, kako se je skozi leta spreminjala ponudba spletnih trgovin, hkrati pa sem primerjal tudi rast spletnega nakupovanja z rastjo same uporabe interneta, ki po analizah in raziskavah nista sorazmerni. V drugem delu sem se odločil za splošno primerjavo slovenskih spletnih trgovin in klasičnih trgovin ter opis slabosti slovenskih spletnih trgovin v primerjavi s podobnimi spletnimi trgovinami v tujini. Pri svojem delu sem se osredotočil predvsem na mnenje strokovnjakov in osebne izkušnje s spletnimi trgovinami, zelo pa mi je pomagal tudi pogovor z g. ®eljkom Radiloviæem, vodjo spletnega portala ceneje.si, in mag. Radošem Skrtom, predsednikom Društva za razvoj e-poslovanja in marketinga, saj sta mi oba predstavila svoj pogled na stanje slovenskega spletnega trga ter njegove možnosti razvoja, hkrati pa sta poznala odgovore na vsa moja vprašanja.
RAZVOJ SPLETNIH TRGOVIN V SLOVENIJI
Slovenske spletne trgovine so se začele množično pojavljati nekje na prehodu v novo tisočletje in tiste, ki so uspešno premostile začetne ovire in poslujejo še danes, praviloma veljajo za največje in najuspešnejše na svojem področju. Leta 1999 je svoja spletna vrata med prvimi odprla dobro znana spletna trgovina EnaA (http://www.enaa.com), kmalu zatem pa so začele poslovati tudi ostale, slovenski javnosti bolj znane trgovine, kot sta spletna trgovina Superge.si (http://www.superge.si), ki je začela poslovati leta 2000 na področju športne obutve, ter spletna trgovina Mimovrste (http://www.mimovrste.com), ki so jo postavili leta 2001. Uspešnost omenjenih spletnih trgovin je dala zagon tudi drugim, tako se da je na spletu kaj kmalu obstajala cela vrsta različnih spletnih trgovin z eno pomanjkljivostjo – večinoma je šlo za konkurenčne trgovine, ki so vse pokrivale podobna področja, tako da je, ne glede na njihovo množično rast, sama ponudba še vedno ostala precej skopa. Med vsemi trgovinami so bile najbolj odmevne spletne trgovine s tehnično opremo, ki jih je bilo več kot vseh ostalih skupaj. 

Dandanes lahko Slovenci v spletnih trgovinah razen tehničnih izdelkov kupujemo od prehrambenih izdelkov, kozmetike, oblačil in športnih rekvizitov do opreme za avto, gospodinjskih aparatov in še mnogo tega. Za pričakovati pa je, da se bo nakupovanje preko interneta večalo skupaj z razvojem interneta, ki je po tujih raziskavah trenutno edini medij, katerega razvoj strmo narašča, kar je tudi razvidno iz naslednje slike. Je pa treba poudariti, da v Sloveniji rast spletnih nakupovalcev še ni primerljiva z rastjo uporabe interneta, ampak gre za dolgotrajnejši proces.

Omenjene raziskave zagotovo veljajo tudi za Slovenijo, saj tudi pri nas uporaba interneta strmo narašča. Po raziskavi SURS-a, ki je bila opravljena 29. novembra 2007, veljajo za Slovenijo naslednji statistični podatki: 

-    1.000.000 aktivnih uporabnikov interneta (56% 10-74 let)
-    40% dnevnih uporabnikov
-    44% širokopasovnih uporabnikov
-    96% podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami ima dostop do interneta
-    79% podjetij do interneta dostopa prek širokopasovne povezave

Torej, kot lahko razberemo iz zgornje raziskave, internet uporablja redno 56% Slovencev in je dostopen že več kot polovici gospodinjstev od doma, kar pomeni, da je že postal del vsakdana povprečnega Slovenca. Namen uporabe je zelo raznolik, v ospredju pa so hitro iskanje informacij in vedno bolj tudi spletno nakupovanje.

Po raziskavi MOSS (merjenje obiskanosti spletnih strani), ki jo je opravila raziskovalna hiša Aragon d.o.o., je bilo jeseni 2007 v Sloveniji že 62% uporabnikov interneta, če upoštevamo populacijo od 10 do 75 let. 38% populacije v tem času interneta sploh ni uporabljalo. Kot redne uporabnike interneta so šteli takšne, ki internet uporabljajo mesečno in takšnih je bilo v tem času 60% oz. z upoštevanjem intervala zaupanja, naj bi bilo rednih uporabnikov interneta med 1.002.847 in 1.064.857, številka pa se z vsako novo raziskavo povečuje.

Skupaj z deležem rednih uporabnikov interneta narašča tudi delež nakupovalcev preko spleta, to pa nam dokazuje spletna raziskava podjetij iPROM in Valicon. Po njihovi raziskavi, ki so jo opravili spomladi leta 2007, naj bi že več kot polovica uporabnikov interneta v Sloveniji tudi nakupovala preko interneta. Slovenski uporabniki interneta naj bi se za nakupe odločali predvsem v slovenskih spletnih prodajalnah, za posamezen nakup pa nekateri porabijo tudi več kot 700 evrov. Rezultati te raziskave, ki so prikazani tudi na spodnji sliki in zajemajo 8.046 anketirancev kažejo, da prek interneta vsaj nekajkrat na leto kupuje 55% uporabnikov interneta, ki se odločajo predvsem za nakupe oblačil in športne opreme (36%), medtem ko največ porabijo za plačila turističnih storitev. O izdelkih, ki jih nameravajo kupiti, pa se vsaj nekajkrat na leto prek interneta informira kar 57% odstotkov uporabnikov.

Kot je razvidno iz zgornje slike, vsak dan prek interneta nakupuje 13 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov nekajkrat tedensko, 16 odstotkov pa nekajkrat na mesec. 30 odstotkov uporabnikov interneta ni še nikoli nakupovalo na spletu. Kot že povedano, so najbolj pogosti nakupi oblačil in športne opreme (36%), na drugem mestu je računalniška strojna oprema (33%), na tretjem pa knjige, revije in časopisi. Najmanj jih na tak način nakupuje hrano (16%), delnice, finančne storitve ali zavarovanja (13%).

V povprečju e-nakupovalci namenijo plačilu potovanj ter namestitev 720 evrov, te storitve pa uporablja 20 odstotkov uporabnikov interneta. Za delnice in finančne storitve porabijo 706 evrov, za računalniško opremo pa 417 evrov. Najmanj denarja, v povprečju samo 59 evrov, so uporabniki namenili za nakupe filmov in glasbe na DVD- in CD-medijih.

Kljub navedenim vzpodbudnim številkam pa je potrebno omeniti, da je po RIS-ovih raziskavah prodaja na spletu še vedno le majhen delček celotne prodaje v državi, saj spletna potrošnja predstavlja le okoli 0,5% celotne potrošnje v Sloveniji. V tujih razvitih državah pa so takšen delež dosegli že pred letom 2000. Obseg spletnega nakupovanja je tako še precej pod nivojem glede na razširjenost interneta in njegovo uporabo v druge namene. (Skrt, 2005)

PREDNOSTI IN SLABOSTI SLOVENSKIH SPLETNIH TRGOVIN

V tem delu se bom osredotočil predvsem na slovenski internetni trg, na splošne prednosti in slabosti spletnih trgovin na tem trgu in hkrati na ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj večine slovenskih spletnih trgovin. Ugotovitve temeljijo na podlagi lastnih izkušenj s spletnimi trgovinami, pogovorih z uporabniki spletnih trgovin, pogovorom z vodjo portala Ceneje.si (http://www.ceneje.si) Željkom Radilovićem in s predsednikom Društva za razvoj e-poslovanja in marketinga Nasvet mag. Radošem Skrtom.

Prednosti slovenskih spletnih trgovin v primerjavi s klasičnimi trgovinami

Največja prednost slovenskih spletnih trgovin je v večini primerov zagotovo nižja cena izdelkov in storitev. Spletni trgovci imajo namreč za razliko od tistih, ki ne tržijo na spletu, veliko nižje stroške, zato si lahko privoščijo postavitev nižje cene izdelkov. Spletni trgovci ne potrebujejo veliko delovne sile, ne potrebujejo velikih prostorov, pri nas si stroške znižajo celo tako, da sploh nimajo nobenih zalog, ampak naročila direktno posredujejo dobaviteljem. Vsekakor so pri cenovni politiki v veliki prednosti pred ostalimi trgovci.

Majhnost Slovenije je v nekaterih primerih zagotovo tudi prednost, saj je zaradi te majhnosti sama distribucija izdelka od trgovine do uporabnika zelo hitra, zato v večini primerov naročeno blago dobimo že naslednji dan, čeprav je poslano po navadni pošti. Tudi to je eden od razlogov, da si lahko veliko spletnih trgovin privošči delovanje brez kakršnihkoli zalog, saj so postali zgolj neke vrste posredniki med kupcem in dobaviteljem.

V današnjem času je čas velikokrat pomembnejši od denarja, zato lahko enostavnost in hitrost nakupovanja preko spletnih trgovin štejemo kot še eno pomembno prednost spletnih trgovin. Kupci lahko svoje nakupe opravijo dobesedno iz naslonjača v nekaj minutah, s tem pa si tudi znižajo stroške bencina, parkirnin in prihranijo na času. Vse kar potrebujejo je internetni dostop, ki pa je dandanes glede na naš način življenja v vsakem primeru težko pogrešljiv. Lahko pa opravijo tudi večje tedenske ali mesečne nakupe in jim ni treba skrbeti za dostavo do doma, saj je pri večjih nakupih ponavadi urejena tudi brezplačna dostava na dom.

Mag. Radoš Skrt (2001) opozarja predvsem na cenovno transparentnost tega trga. »Internet ponuja vsem uporabnikom dostop do ogromne množice tržnih informacij, s katerimi si uporabniki hitro zagotovijo pregled nad tržno ponudbo oz. poiščejo cenovno najugodnejšo ponudbo. Pri tem jim lahko pomagajo tudi iskalni agenti, ki lahko avtomatsko zbirajo informacije o cenah iz različnih virov oz. po različnih straneh po vsem spletu. V primerjavi s klasičnim načinom preverjanja ponudb s fizičnim obiskom trgovin, so stroški iskanja informacij na internetu zelo nizki, samo iskanje je zelo preprosto in učinkovito, veliki pa so tudi časovni prihranki.

Eden od vzrokov za rast spletnega nakupovanja je tudi to, da takšno nakupovanje postaja trendovsko in da se vse več ljudi rado pohvali, da so napredni, ker nakupujejo preko spleta. Tako razmišljanje zna biti odločilnega pomena pri povečevanju števila uporabnikov spletnih trgovin, saj so v Sloveniji ravno priporočila znancev še vedno prepričljivejša od mnenja strokovnjakov, ki jih dobimo v časopisih in revijah.

Slabosti slovenskih spletnih trgovin v primerjavi s tujimi spletnimi trgovinami in v primerjavi s klasičnimi trgovinami v Sloveniji

Kot eno izmed prednosti spletnih trgovin v Sloveniji sem navedel majhnost države, ki pa lahko za spletno poslovanje pomeni tudi slabost.  Zaradi majhnosti države je namreč tudi trg majhen, kar pa se odraža pri tem, da večina trgovcev ravno zaradi te majhnosti trga ni pripravljena vlagati v razvijanje aplikacij za plačevanje preko interneta, hkrati pa tudi v razvoj svoje spletne trgovine. V primerjavi s tujino se kupci zato še vedno razlikujejo v tem, da tudi večina tistih, ki nakupuje na spletu, to stori zaradi nižjih cen, medtem ko po samem nakupu prevzem opravi osebno, saj imajo v svoji bližini sedež vsaj ene spletne trgovine.

Kot glavno prednost navajamo nižje cene, a tudi te so v primerjavi s tujino velikokrat nekonkurenčne, posebno če primerjamo cene tehničnih izdelkov z velikimi trgovci v tujini. Zato se pogosto kupci raje odločijo za nakup tehničnih izdelkov v tujini, saj jih skupaj s poštnino še vedno stane manj, kot če bi enak izdelek kupili v Sloveniji. To pa je vsekakor velik minus za slovenski spletni trg.

V Sloveniji še vedno šepa tudi strokovnost prodaje, pravtako pa se premalo dela na interaktivnosti z uporabnikom. Veliko trgovin ima zaradi želje po maksimalnem zniževanju stroškov zaposlenih v podjetju le par oseb, ki pa so preveč zasedeni z dobavljanjem izdelkov in sprejemanjem naročil, tako da jim ne ostane dovolj časa za posvetovanje s stranko oziroma velikokrat tudi nimajo ustreznega znanja za kaj takega. Pogosto se dogaja, da trgovci zaradi preobremenjenosti po samem naročilu ne dajo kupcem nobenih povratnih informacij, zato se ti počutijo izgubljene. V nekaterih spletnih trgovinah iz tega razloga pogosto prihaja tudi do konfliktov med strankami in podjetjem, odpovedi naročil, nezadovoljstva med strankami…

Na spletno nakupovanje zaenkrat negativno vpliva tudi večinoma odklonilen odnos strank do plačevanja storitev preko interneta, saj veliko ljudi še nima ustreznega osnovnega znanja o internetnem poslovanju in se bojijo zlorab, o katerih poslušajo večinoma v medijih. Zato še vedno več kupcev veliko raje plača izdelek po povzetju kot pa neposredno preko spleta. Po anketi, ki je bila objavljena maja 2005 v časopisu Delo, je kar 35% uporabnikov menilo, da je največja ovira za razmah spletnega nakupovanja prav nezaupanje potrošnikov do elektronskega načina plačevanja.

Velika večina spletnih trgovin v Sloveniji, predvsem tistih manjših, zavaja svoje kupce s trditvami, da imajo določene izdelke na zalogi, saj še vedno vse delajo po naročilu. Zato prihaja do nepričakovanih daljših rokov dobave, kar se odraža v nezaupanju in nezadovoljstvu strank, ki lahko na želen izdelek čakajo tudi do nekaj tednov več, kot je bilo dogovorjeno na začetku. Vsekakor pa to meče slabo luč na spletno trgovanje kot celoto, saj se večina nezadovoljnih uporabnikov ob naslednjem nakupu raje odloči za nakup v klasični trgovini, kjer vedo, da bodo izdelek res dobili takoj.

Priporočilo pred odločanjem o nakupovanju preko spleta

Kot že omenjeno, je ena največjih prednosti pri spletnem nakupovanju možnost pregledovanja vseh cen enakih izdelkov na istem mestu. V ta namen večina uporabnikov najraje uporablja t.i. iskalne agente. Pri nas imamo v ta namen na voljo spletni portal Ceneje.si, ki primerja cene tehničnih izdelkov iz 7 različnih področij, ter portal Prihrani pri hrani (http://www.prihraniprihrani.si/), ki primerja cene enakih izdelkov pri največjih slovenskih trgovcih. Veliko uporabnikov pa se pri odločanju brez pomoči iskalnih agentov vedno obrne na isto spletno trgovino, ne glede na to, ali imajo dejansko najbolj ugodno ponudbo. Ponavadi se to dogaja, ker so nekateri uporabniki še vedno v prevelikem strahu pred zlorabami, zato se odločajo za trgovino, s katero že imajo pozitivne izkušnje in ne želijo tvegati s preizkušanjem neznanih spletnih trgovin. Veliko uporabnikov je še vedno mnenja, da obstajajo zgolj trgovine s tehnično opremo, ki imajo skoraj indentično ponudbo in cene, a to že dolgo ne velja več, saj se cene enakih izdelkov v različnih trgovinah lahko razlikujejo za več kot 50%, na trgu pa je tudi vedno več specializiranih trgovin za različna področja.







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine
Nagradne igre

Antivalentinovo #2

Podarjamo skupno 4 vstopnice za Antivalentinovo #2, po dve za vsak dan. Vse, kar moraš storiti, je da izpolniš obrazec in v prostor za odgovor zapišeš za kateri dan želiš vstopnici ter koga pripelješ s seboj.


Spremeni besedo.