Slovensko visoko šolstvo na popravnem izpitu

Ni komentarjev

ŠOS kot organizacija in tudi študenti se pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo s številnimi težavami, ki izhajajo iz neustrezno urejenega sistema visokega šolstva kot tudi iz slabe implementacije bolonjskega procesa v naš prostor. Tako ŠOS-ov prispevek izhaja iz konkretnih situacij, za katere trenutno ni predvidenih ustreznih sistemskih rešitev. Te skuša ŠOS med razpravo tudi predlagati, in sicer na način, ki bi bil ugoden tako za študente kot tudi druge visokošolske partnerje.

ŠOS v svojem dokumentu poudarja predvsem pomen kakovostnega in dostopnega visokošolskega prostora. Zakonsko je potrebno jasno zagotoviti javno financiranje prve in druge bolonjske stopnje – brezplačen študij -  ter ustrezno sofinanciranje doktorskega študija, s poudarkom na kakovosti ter akademski in raziskovalni odličnosti, pri čemer je potrebno povečati delež sredstev, namenjenih izobraževalni dejavnosti.  

V dokumentu je izpostavljen tudi izreden študij, ki naj bo namenjen le tistim, ki se želijo dodatno izobraževati v okviru vseživljenjskega učenja in posameznikom, ki zaradi delovne obremenitve potrebujejo prilagojeno obliko študija, ne pa tistim, ki bi radi redno študirali, pa zgolj ne dosegajo vpisnih kriterijev za redni študij. V tem primeru predstavlja izredni študij »šolnine skozi stranska vrata« in kot tak anomalijo v sistemu. Predlagamo vzpostavitev »vezave« razpisanih izrednih vpisnih mest z rednimi (delež izrednih vezan na redne).

ŠOS predlaga tudi nekaj sistemskih rešitev, ki bi popravile določene napake, ki jih je prinesla neustrezna zakonodaja ob prehodu na bolonjski način študija: enoten sistem študija za prvo in drugo bolonjsko stopnjo, in sicer 3+2; izboljšanje meril za implementacijo ECTS, ki je po ocenah ŠOS najslabše implementirana bolonjska novost ter vzpostavitev nacionalnega ogrodja kvalifikacij, ki bi omogočalo ustrezno primerljivost tako »starih« kot bolonjskih diplomantov in zaposljivost obojih. Prav tako ŠOS vnovič poudarja nujnost vzpostavitve enotne evidence vpisa za višje in visokošolske zavode kot tudi druge ukrepe za izboljšanje kakovosti, za katere upa, da jih bo povzela tudi novoustanovljena Agencija za kakovost v visokem šolstvu.

Jelena Štrbac, predsednica Odbora za visoko šolstvo: »Študenti upamo, da bodo vsi visokošolski partnerji našemu sistemu pomagali opraviti »popravni izpit« in skozi javno razpravo in postopke, ki bodo sledili, uspeli doseči konsenz, ki bo poenotil visokošolski prostor, ga naredil kakovostnejšega in dostopnega.«