Slovenc, tvoja zemlja je zdrava

Na današnji dan pred 250 leti se je rodil Valentin Vodnik, prvi pomembnejši slovenski pesnik, narodni preroditelj, učitelj, slovničar in urednik.

Valentin Vodnik se je rodil leta 1758 v Zgornji Šiški blizu Ljubljane v kmečko-obrtniški družini. Osnovno šolo je opravljal v Ljubljani, nato se je izobraževal tudi pri stricu v novomeškem samostanu. Po gimnaziji (1769-1775), v kateri sta ga zlasti zanimala poetika in retorika, se je v nekaterih frančiškanskih samostanih (v Novem mestu, Ljubljani, Kamniku, na Sveti gori nad Gorico) pripravljal za duhovniški poklic. Učil se je tudi orglanja, študiral filozofijo in teologijo. Kot duhovnik je deloval v Ljubljani,na Bledu, v Sori, Ribnici in od leta 1793 na Koprivniku nad Bohinjem, kjer je prišel v stik z ®igo Zoisom, ki mu je pozneje pomagal do premestitve k Šentjakobu v Ljubljani, kjer je leta 1797 postal profesor na gimnaziji. V času Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnim pravic narodov. V novi oblasti je videl možnost, da bo slovenski jezik veljaven v šolstvu. Dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem. Postal je celo ravnatelj in šolski nadzornik. Po vrnitvi Avstrijcev se je Vodnikov položaj poslabšal, saj so mu Avstrijci sodelovanje s Francozi zamerili, in ga kot »politično sumljivega« predčasno upokojili. Umrl je v Ljubljani, povsem izrinjen iz javnega življenja.

Vodnikovo delo
Vodnikovo delo je raznovrstno. Pisal je Veliko pratiko in Malo pratiko (1795-1806). Izdajal je prvi slovenski časopis Lublanske novice dvakrat tedensko v letih 1797-1800. Leta 1799 je izšla kuharska knjiga Kuharske bukve, leta 1818 pa Babištvo, priročnik za porodničarke. Zbiral je gradivo za nemško-slovensko-latinski slovar. Sestavil je nekaj učbenikov, med njimi tudi Abecedo za perve šole in slovnico Pismenost in gramatika za perve šole, v kateri je z zanosom pisal, da je treba »začeti vse nauke s tisto besedo, katero nas je mati učila«. Vendarle poznamo Vodnika predvsem kot pesnika. Pesniti je začel pod Pohlinovim vplivom. Svoje prve pesmi je objavljal v zborniku Marka Pohlina Pisanice, med katerimi je bolj znana Zadovolne Krajnc, razsvetljenska hvalnica preprostemu Slovencu. Leta 1806 je izdal prvo slovensko pesniško zbirko Pesmi za pokušino.

Zakaj se je navuduševal nad Francozi
V drugem desetletju 19. stoletja, med Ilirskimi provincami se je Vodnik navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov, postal je velik pristaš francoske okupacije slovenskih dežel. V novi oblasti je videl možnost, da bo slovenski jezik veljaven v šolstvu. Naklonjen je bil francoskim reformam in je leta 1809 napisal pesem Ilirija oživljena, v kateri časti Napoleona kot znanilca svobode.

Dosegel je uvedbo slovenščine "kranjskega jezika", kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem. Postal je celo ravnatelj in šolski nadzornik. Po vrnitvi Avstrijcev se je Vodnikov položaj poslabšal, saj so mu Avstrijci sodelovanje s Francozi zamerili in ga kot "politično sumljivega" predčasno upokojili. So pa obdržali večino jezikovnih reform. Vodnikovo ime se omenja tudi v povezavi s prostozidarji, po nekaterih navedbah na spletu naj bi bila po njem imenovana leta 1940 ustanovljena "edina prostozidarska loža v Sloveniji" med staro Jugoslavijo. Valentin Vodnik je umrl 8. januarja 1819 v Ljubljani, povsem izrinjen iz javnega življenja.

Vodnikova domačija – etnološki in kulturni spomenik
Danes je prvo nadstropje hiše, v kateri se je rodil in odraščal Vodnik, namenjeno dvema stalnima razstavama: spominski zbirki Valentina Vodnika in knjižni razstavi od Brižinskih spomenikov do baroka. V pritličju prostore nekdanje gostilne zaseda knjižnica, manjši prostor je namenjen razstavam in še manjši služi kot pisarna. Kot osrednji razstavni prostor danes deluje preurejena kašča in tudi klet je urejena tako, da jo je mogoče uporabiti kot razstavni prostor. Celotno podstrešje je preurejeno v dvorano, v kateri se odvija živahna kulturna dejavnost. Danes, ob 250-letnici rojstva Valentina Vodnika, bo v tej hiši še posebej živahno. (Wikipedia, RTVSLO)