Skupina Niet za Študentarijo

Dva izmed prvotnih članov slovenske punk skupine Niet sta za Študentarijo govorila o svojih občutkih ob vrnitvi na sceno ter o načrtih za prihodnost.

Kakšni so občutki, ko se vračate v Križanke?
Češnovar: Občutki so povezani z adrenalinom.

Dernovšek: Vrnitev na „kraj zločina“. Tu smo prvič doživeli norijo med folkom. Smo pa kar malo živčni. Vrnitev po toliko letih je kar velik zalogaj. To bo obenem naš največji koncert doslej, saj še nikoli nismo igrali več kot 45 minut. Tokrat bomo odšpilali vse naše komade, razen angleških.

Kako ste vsi skupaj zadovoljni z novim pevcem in ali mislite, da ga bo publika po tolikšni popularnosti Primoža Habiča sprejela?
Češnovar: S pevcem smo maksimalno zadovoljni, saj ima vse kvalitete, ki jih zahteva pozicija frontmana. Nemogoče je pričakovati, da ga bodo sprejeli vsi, sem pa prepričan da bodo po Križankah ti v veliki večini.

Dernovšek: Borut je fenomenalen. Boljšega ne bi mogli najti. Imamo popolno zaupanje vanj.

Vaš verjetno najbolj znan komad “Lep dan za smrt” je kot naročen za novo “emo” kulturo, kako sami gledate na razvoj te subkulture in kakšno mnenje imate o njej? Imajo te mladi res prave razloge za depresijo in črn pogled na življenje?
Češnovar: Emo kultura je, kot še mnoge druge stvari, odraz trenutnega stanja v današnji družbi. Ti mladi imajo nemara še bolj, kot mi včasih, razlog za skrb. Denar in materializem sta samo še dodala k razčlovečenju bitja. Vsakdo naj sam poišče ravnovesje med črnim in belim.

Kakšno je vaše mnenje o tem, da nekateri ne odobravajo vaših besedil, saj naj bi negativno vplivala na mlade?
Češnovar: Ne vidim nič slabega v tem, da se nekdo poistoveti z občutki nekoga drugega, že samo to dejstvo lahko pomaga k rešitvam.

Dernovšek: O tem prvič slišim. Meni se ne zdi v njih nič tako strašnega.

Kakšna je vaša interpretacija pesmi Ruski vohun? Ali gre tukaj za prikrito parodijo na tedanji socializem?
Češnovar: Delovni naslov komada v nastajanju je bil sicer Kitajski vohun.

Dernovšek: Vse pesmi so večpomenske. Lahko si jih predstavljaš tako ali drugače. V tem komadu gre predvsem za občutek tesnobe in drugačnosti, ki je nihče ne more razumeti tako kot tisti, ki se počuti drugačnega.

Kaj za vse svoje poslušalce pripravljate v prihodnosti?
Češnovar: Čim več iskrene glasne glasbe, sicer pa se pustimo presenetiti, tudi mi sami sebe.

Dernovšek: Če bo interes med folkom in če se ne bomo skregali, bomo poskusili narediti tudi kaj novega.

Kaj bi svetovali vsem mladim, ki se šele podajajo na glasbeno pot ali pa razmišljajo o tem?
Češnovar: Počnite, kar čutite, da je prav.

Dernovšek: Naj vam nihče ne soli pameti. Ne kopirajte drugih, ali pa skrajno malo. Bodite samozavestni.

Kakšno je vaše mnenje o trenutni slovenski glasbeni sceni?
Češnovar: Plehkosti ne manjka.

Dernovšek: Po eni strani je veliko več možnosti glede dostopa do opreme, do medijev, do glasbe, kar se vidi v tem, da so vsi bendi tehnično veliko boljši kot so bili v 80. letih. Po drugi strani pa pogrešam več izvirnosti, več duše.

K sodelovanju na vašem koncertu v Križankah ste povabili Janija Kovačiča, zakaj ravno njega?
Češnovar: Zdel se nam je dober most med dvema generacijama, vsebinsko nam je bil vedno blizu, zaigral bo tudi venček svojih ponarodelih komadov.

Dernovšek: Naša prvotna ideja je bila, da bi poleg nas nastopili najbolj odmevni punk bendi v obdobju po Pankrtih. ®eleli smo povezati nas kot predstavnike 80. let, Racijo kot predstavnike iz 90. let in, kot najmlajše, Zablujeno generacijo. Zablujenci so bili takoj za, Racije pa nismo uspeli prepričati, da bi se spet združila. Potem smo razmišljali o Termitih, pa so bili zasedeni. Na koncu smo, mislim, našli optimalno varianto. Z Janijem bo med nažiganjem malo predaha in splošnega petja ob njegovih najbolj legendarnih komadih, ki jih bo ob tej priložnosti igral prvič po dolgih letih

S kom bi si še želeli sodelovati?
Dernovšek: Kako misliš? Pri ustvarjanju glasbe? O tem še nismo razmišljali. Ali misliš na to, s kom bi želeli skupaj igrati na koncertih? V tem primeru nimamo kakšnih posebnih omejitev. Samo, da ne bi bil koncert za kakšne kravatarske snobe, pa tudi za gasilske veselice po mojem nismo ravno primerni.

Intervju: Breda F.
Foto: Arhiv