Samuel Lucas

Naša novinarka Katja je na klepet ob kavi povabila znanega slovenskega glasbenika Samuela Lucasa, ki se ravnokar pripravlja na izid novega albuma.

Samuel Lucas. Ime, ki si ga je marsikdo zapomnil ob gledanju letošnje EME in Slovenske popevke. Spet drugi ga bodo prepoznali po njegovem specifičnem glasu s pridihom soula, če pa ste bolj vizualnega tipa, se ga boste spomnili po značilni črni čepici, od katere se le redkokdaj loči. Toda dejstvu, da Samuel postaja vse bolj prepoznaven med slovenskimi poslušalci in si iz dneva v dan nabira vse več oboževalcev, se ne moremo izogniti. Prav zato sem poklicala Samuela in ob odlični kavi z njim prijetno poklepetala. Preberite, kaj mi je zaupal.
 
Začniva s tvojim otroštvom. Kaj si želel postati, ko si bil majhen?
 
®e od malih nog sem imel željo postati glasbenik. Oče je bil kitarist in veliko sem se naučil, ko sem ga poslušal igrati. Pri šestih letih sem prvič prijel za kitaro in od takrat se ne ločim od nje. Do četrtega razreda sem skrival pred mamo, da igram, saj ji ideja, da bi tudi jaz postal glasbenik, ni bila preveč všeč. Toda moja želja je bila večja od mamine in tako sem res postal glasbenik.
 
Prihajaš s slovenske obale. Katero šolo si obiskoval in kakšen je bil tvoj uspeh?
 
Najprej sem obiskoval Osnovno šolo Oskarja Kovačiča Škofije, potem pa sem se vpisal na srednjo gostinsko šolo. Nikoli nisem bil odličnjak, ampak sem spadal v zlato sredino. ®elel sem si le končati šolo. Kasneje sem se vpisal v vojsko in nato odšel v tujino.
Kakšen si bil kot najstnik?
 
Kot najstnik sem bil zelo sramežljiv. Večino časa sem nosil kitaro s sabo; spremljala me je na raznih zabavah, rojstnodnevnih praznovanjih in šolskih prireditvah. Nisem bil frajer, razgrajač in nikoli se nisem nosil zgolj zato, ker sem glasbenik. Rad sem pomagal ljudem, ki so bili v stiski, vendar so nekateri to izkoriščali. S sošolci sem se dobro razumel, pa tudi učitelji so me imeli radi.
 
Kdaj si torej odšel v tujino in kako je do tega sploh prišlo?

Po vojski, ko sem bil star dvajset let. V tistem času sem nastopal in igral po raznih pubih pri nas in tako je naneslo, da sem padel v oko managerju, ki mi je ponudil mesto pevca v neki skupini, saj je njihov dotedanji vokalist mentalno zbolel. Tako sem pristal v eni najbolj prodajanih skupin, ki je takrat nastopala po Avstriji, Nemčiji in Italiji. Bil sem vzhičen, saj je bilo to zame nekaj popolnoma novega. V začetku sem bil skoraj preveč sramežljiv za nastopanje na odru, zato so mi ostali člani svetovali, da spijem kakšen kozarček za vzpodbudo. Toda po štirih letih sem se vrnil nazaj v Slovenijo, saj je bilo prenaporno. Delali smo preveč, denarja pa tudi ni bilo v presežkih. Nato sem bil nekaj časa doma in sodeloval pri nastanku skladbe Joanna skupine Freeway (EMA 1995). Načrtoval sem, da bom ustvarjal na domačih tleh, toda preveč me je vleklo v tujino. Dobil sem ponudbo na Švedskem in tam preživel nadaljnjih osem let. 

V tujini si tudi dobil ime Samuel Lucas?

Tako je. Pred desetimi leti, ko sem bil na Švedskem, mi je prijatelj predlagal, naj si nadenem umetniško ime. Takrat se je rodil Samuel Lucas in ko sem prišel domov, sem se tudi uradno preimenoval.
 
Glede na to, da si veliko potoval po svetu, me zanima, koliko jezikov govoriš?

 
Pet. Če hrvaščina šteje (smeh). Govorim angleško, nemško, švedsko (tako-tako) in italijansko (čeprav tudi te ne bi smeli šteti, saj sem živel ob italijanski meji in je nekako samoumevno, da znam jezik). Finščine pa se mi ni uspelo naučiti, ker je preveč zahtevna, da bi mi uspelo v tako kratkem času, kot sem bil tam.
 
Koga lahko štejemo med tvoje glasbene vzore?
 
Kot otrok sem veliko poslušal Jackson 5, Stevieja Wonderja, Stinga, Police,… Vendar se ne zgledujem po teh glasbenikih, morda sem le prevzel način petja in stil, ki ga razvijam še naprej.
 
V kakšen žanr pa bi se opredelil?
 
Težko rečem. Pel sem že vse; od rocka, popa in jazza do bluesa. V sebi sicer imam soul petje, vendar ne morem trditi, da sem soul pevec.

 
 
Ker imaš izkušnje z nastopanjem tako v skupini kot solo, mi povej, kje je bolje?
 
V skupini, ker ljudje sodelujejo med sabo in delajo stvari skupaj. Če pa si sam, moraš večino postoriti sam. Prav tako se vidi na odru, saj lahko skupina odda več energije, kakor posameznik. Čeprav nastopam tudi solo, do zdaj še nisem imel negativne izkušnje.
Imaš poleg glasbe tudi kakšne druge hobije in strasti?
 
Zelo rad počivam (smeh). V bistvu nimam časa za aktivnosti, saj imam veliko snemanj, intervjujev in nastopov. S prijatelji ponavadi igramo košarko, rad kolesarim in hodim na sprehode. ®elim si iti na kakšno daljše potovanje, toda trenutno si ne morem vzeti časa.
 
Pa imaš svoj najljubši kraj?
Prepotoval sem praktično celo Evropo in v najlepšem spominu mi je ostal Stockholm. Navdušil me je narod in njihovo sprejemanje drugačnosti v tem smislu, da jim je vseeno od kod prihajaš. Ne bodo se ozirali in s prstom kazali na muslimansko žensko, ker je drugačna. V Stockholmu najdeš pravo paleto narodov – od črncev do Indijancev. In vsem se zdijo vsi normalni.
Si že pomislil, če bi karkoli povzročilo propad tvoje kariere, kaj bi potem počel?
Sem že pomislil na to in po pravici povedano se tega zelo bojim – da bi se mi namreč kaj zalomilo. V življenju sem počel ogromno stvari, v Nemčiji sem na primer delal kot natakar, vendar sem zdaj morda prestar za ta poklic. Mogoče bi ustvarjal glasbo za druge glasbenike ali kaj podobnega. Res ne vem. Upam, da bo vse v redu še nekaj časa.

Prepričana sem, da se vsakodnevno srečuješ z dokaj rutinskimi vprašanji. Ali obstaja vprašanje, ki ti ga novinarji še nismo zastavili, vendar bi si želel, da bi ti ga?
 Hm, kaj pa vem. Velikokrat se mi je že zgodilo, da sem dobil kakšno popolnoma novo vprašanje (kakršno je bilo prejšnje). Nekoč pa sem doživel celo to, da sem imel radijski intervju, pa sploh nisem govoril o glasbi.
In kaj si misliš o zamrznitvi pokojnin?
(Smeh) Mislim, da niso fer do upokojencev. Ko človek celo življenje ustvarja in dela, si zasluži vsaj tistih par let v pokoju, kolikor še živi, da ima spodobno pokojnino. Ne pa kot nekateri politiki, ki imajo ogromno pokojnino in si lahko privoščijo veliko več, kot pa tisti, ki so celo življenje fizično garali, da bi nahranili družino.
Dobro, zdaj se pa vrniva nazaj. Bi nam zaupal kakšno nenavadno doživetje, ki se ti je zgodilo na koncertu?
Ko smo nastopali v Nemčiji , so organizatorji zahtevali ogromen žur in tako sem malce skakal po mizah, metal kozarce in pepelnike po tleh – in to je bil za njih žur. Nato sem stopil na teraso, visoko približno tri metre in skočil dol na oder. Toda bil je lesen, vdrl se je in ena noga mi je do kolena ostala notri. V istem trenutku sem se ustrašil, kakšno materialno škodo sem povzročil, toda na koncu koncerta je pristopil organizator s šampanjcem v roki in nam čestital za najboljši žur, kar ga je doživel.
Kaj pa prigode z oboževalkami?
Ko sem še delal in pel na ladji, so nas glasbenike ženske zasledovale in je bilo včasih potrebno dobesedno bežati pred njimi. Ko sem si želel počitka, so trkale po vratih kabine in bilo je nevzdržno. Nekega jutra pa me je pred vrati čakalo presenečenje. Ena od žensk je namreč zaspala naslonjena na vrata in ko sem odprl vrata, je padla v kabino. Noro.
Veliko pripadnic nežnejšega spola najverjetneje zanima ali imaš družino, punco,…?
Imam dve zlati hčerki, stari 13 in 15 let. Mlajša hči zelo rada poje in je z mano nastopila v nedeljo 4.10, v oddaji Spet doma, starejša pa je državna prvakinja v odbojki na mivki. Ločen sem že devet let in imam punco.
Trenutno pripravljaš slovenski album. Kdaj približno naj bi prišel na prodajne police?
Upam, da konec oktobra. Planiral sem za konec septembra, vendar delam še dodatno pesem v hrvaščini. Med nastopanjem v Bosni in Hercegovini me je sarajevska publika odlično sprejela, saj sem bil s skladbo Samo ti prvi na lestvici Top deset najbolj poslušanih skladb tistega tedna. Zato so me prosili, da pesem posnamem še v hrvaškem jeziku.
Kje te bomo lahko v prihodnje videli in slišali?
V torek, 13. oktobra bom nastopil na študentskem žuru v Mariboru, skupaj z Janom Plestenjakom in Kingstoni.
Na EMI ali Slovenski popevki pa ne več?
Mislim, da ne. Ne želim biti festivalski pevec , pa tudi tekmovalnost ni moja osebnostna lastnost. S svojim rezultatom na EMI sem bil resnično zadovoljen, vendar se ne želim ponavljati. Se mi je pa pojavila možnost, da bi zastopal Bosno in Hercegovino na Evroviziji 2010 v Oslu. Njihova nacionalna televizija izbira svoje predstavnike interno, se pravi, da se za zaprtimi vrati odločijo, kdo bo zastopal državo na Evrosongu, nato pa preko javnega razpisa iščejo najprimernejšo skladbo. Sicer še nič ni uradno potrjeno in kot sem dejal, je to ena od možnosti, za katero močno upam, da se uresniči.
Najlepše se zahvaljujem Samuelu, da si je vzel čas za intervju in mu želim veliko uspehov še naprej!

Tekst: Katja Šadl
 







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine
Nagradne igre

Magnifico – Kranj

Podarjamo 2 vstopnici za koncert Magnifica v Kranju! Spodaj izpolni svoje podatke in odgovor na nagradno vprašanje, ki se glasi: "Koliko avtorskih plošč je v svoji karieri izdal Magnifico?"


Spremeni besedo.


Nagradne igre

AntiValentinovo

Podarjamo 2 vstopnici za koncert AntiValentinovo v Cvetličarni in album Eda Maajke "Put u plus"! Spodaj izpolnite svoje podatke in odgovor na nagradno vprašanje, ki se glasi: "Kaj pravi Vojko V, ko mu v trgovini natehtajo 16dg mortadele namesto 15dg?"


Spremeni besedo.


Nagradne igre

Mando Diao

Podarjamo 2 vstopnici za koncert Mando Diao v Cvetličarni! Spodaj izpolni svoje podatke in odgovor na nagradno vprašanje, ki se glasi: "Iz katere države izvira band Mando Diao?"


Spremeni besedo.


Nagradne igre

Halloween ft. Prezioso & Marvin

Podarjamo 3x1 vstopnico za Halloween v Cvetličarni, kjer boste obujali spomine z dvojcem Prezioso & Marvin. Spodaj izpolni svoje podatke in odgovor na nagradno vprašanje, ki glasi: Navedi svoj najljubši komad dua Prezioso & Marvin.


Spremeni besedo.