Prav nastop slednje, je po odpovedi enega glavnih protagonistov dneva, Newyorškega saksofonista Ilhana Ersahina, še posebej pritegnil mojo kuriozno  pozornost.

Tale četrtkov, vremensko nič kaj prida obetajoč, večer se je pričel malo pred deseto uro z koncertom  Jukiča ter njegovega spremljevalnega kvarteta ( Daniele D Agaro, Cene Resnik , David Jarh ter Gašper Bertoncelj).  V Katedrali je skromno množico poskušal, z svojim novim projektom  Operation Charlie, ki je neke vrste reprodukcija glasbe za gangsterski film, zatopiti v cinematično  razpoloženje.

Nastop je deloval zelo mladostno, sodobno z taktnimi tradicionalnimi vložki in tako navkljub začetnim dvomom o klišejskih oziroma »mainstreamovskih« vzgibih koncerta, zadovoljil publiko lačno suverenega jazz koncerta.

Nekaj čez 23 uro so se nato na odru prikazali Hidden Orchestra.  Petčlanska zasedba, ki jo tvorijo Tim Lane, Poppy Ackroyd, Joe Acheson, Fraser Finfield in Jamie Graham združuje oziroma bolje rečeno igrivo prepleta  elemente sodobnega jazza, drum´n´ bassa, klasične in rock glasbe. Rezultat omenjene mineštre je  zlitje instrumentalne in elektronske kompozicije v dinamičen in všečen končni izdelek, ki mu poseben čar mogoče daje ravno dvojna linija bobnov.

Njihov debitantski album Nightwalks je preteklo leto žel pohvale kritikov in jih tako lociral ali mogoče bolje rečeno kar katapultiral  na zemljevid najuspešnejših sodobnih jazz glasbenikov, hkrati pa zanetil veliko povpraševanje po njihovih nastopih med ljubitelji glasbe.

V dobrem uro in pol trajajočem koncertu  nam je zasedba  postregla z večino komadov iz njihovega debitantskega albuma. Tako smo slišali melodični Antiphon, sanjavi Dust,  Wandering , The windfall in še kak novejši komad. Zasedba je očarala z raziskovanjem  korelacije med ambientalnim ter dinamičnim oziroma ritmičnim in nato vse strnila v kompaktno formo. Fantastičnemu nastopu je pripomogel tudi masovni zvok,  ki je tekom koncerta razvnel tudi malo številčno publiko. Slednja si je z bučnim aplavzom priborila še krajši  bis.

Pri komadih je bilo sicer čutiti določene afinitete z glasbo  kultne zasedbe The Cinematic Orchestra ali Dj. Simonom Greenom ( Bonobo). Kljub temu pa moram reči, da ima zasedba nek lasten, svež  karakter skladb.

Kakorkoli že, v četrtek smo v Kinu Šiška bili postreženi z obilico kvalitetne glasbe in prepričljivim nastopom.

Tekst: Valerija Majcen

Foto: Svit Juričan