Resnica o novi obremenitvi študentskega dela

Ni komentarjev

Zakon o malem delu je po mnenju predstavnikov študentov zagotovo dobrodošel za upokojence, a katastrofalen za študente, zato so ¾e zahtevali, da se študentsko delo ureja loèeno. Sedanji predlog Zakona o malem delu nedvomno pomeni prikrito ukinitev študentskega dela, elitizacijo visokega šolstva in ukinitev avtonomnega študentskega organiziranja. Predlog zakona namreè predvideva skoraj 35 odstotno obremenitev in ne le 29,5 odstotno kot zagotavljajo na MDDSZ.

Predlagani sistem pomeni za študente zni¾anje realnega dohodka, saj bi se po novem iz študentovega zaslu¾ka odštevalo 15,5 odstotka za socialno varstvene prispevke. V kolikor bo študent ¾elel nadomestiti dohodek kot bi ga zaslu¾il sicer v obstojeèem sistemu, pa bo delodajalec obremenjen veè, saj je izraèunana obremenitev zanj v celoti 34,91 odstotka. Kar pa z vidika študentov pomeni, da bodo prisiljeni delati za manjše urne postavke (neto in ne bruto, kot navaja MDDSZ). V koliko bodo študenti ¾eleli nadomestiti razliko v dohodku, pa bodo morali oddelati veè ur, kar pa zaradi èasovnih omejitev, ki jih prinaša predlog zakona, ne bo mogoèe (izraèun v prilogi). Poleg tega je v Sloveniji le okoli 5 odstotkov podjetji, ki imajo veè kot deset zaposlenih, kar pomeni, da bodo lahko anga¾irali vsaj dva študenta.

Kljub veèkratnim opozorilom ŠOS, da se omenjeni zakon pripravlja na nerealnih temeljih in kljub zagotovilom MDDSZ, da se bo socialni polo¾aj študentov urejeval celostno, je minister dr. Ivan Svetlik, javnosti predstavil predlog, ki je finanèno nevzdr¾en in zasleduje le en cilj, in sicer ukinitev študentskega dela.

Potrebno je tudi poudariti, da bo tisti minimalen odstotek študentov, ki bodo zaradi enormnega poveèanja iskalcev malega dela in drastièno zmanjšane ponudbe, delo dobil zgolj še s pomoèjo poznanstev. Še bolj pa predstavnike študentov skrbi, da bodo študenti v minimalnem obsegu lahko delali samo preprosta dela in tako ne samo izgubili socialni korektiv, temveè tudi mo¾nost pridobivanja strokovnih izkušenj. Vse našteto pa pomeni tudi zmanjšanje panoge in posledièno zmanjšanje koncesijskih dajatev za štipendije. V bodoèe pa bo panoga zaradi drastiènih omejitev padla na tako minimalno raven, da iz koncesijskih dajatev ne bo mogoèe kriti niti stroškov razpisa, kaj šele podeliti kakšno štipendijo.  

»Ogorèenje študentov se je razširilo tudi med sindikate in delodajalce, saj se vsi zavedamo, da gre za velike premike na podroèju trga dela. Tega nikakor ne bomo dovolili, zato smo 23. marca organizirali Konferenco socialnih partnerjev, kjer bomo pripravili skupen dokument in ga poslali predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju ter pristojnim ministrom. Zakon je namreè napisan na nerealnih temeljih, površno in brez projekcije uèinkov ali posledic, zato so tudi pogovori na teh temeljih nemogoèi. Edina rešitev je umik omenjenega zakona ali popolnoma loèena in celostna ureditev študentske problematike,« je odloèna predsednica ŠOS Katja Šoba.    

 

 

BRUTO ZASLU®EK ŠTUDENTA	100,00 €
NETO ZASLU®EK ŠTUDENTA (odšteti prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje – 15,5 %)	84,50 €
KONCESIJSKA DAJATEV (14 %)	114,00 €
NOVA OBREMENITEV DELODAJALCA                                              (v sedanji ureditvi 16,8 % z DDV, brez DDV pa 14 %) (v novi ureditvi je 34,91 % obremenitve kot razlike med stroškom delodajalca in zaslu¾kom študenta)	34,91%
dodatni strošek je zdravniški pregled (od 80 eur do 100 eur) velja 5 let