Pirotehnično glasbeni spektakl z mnogimi logističnimi težavami

25.6.2012 sta Ljubljano obiskala velikana elektronske scene Calvin Harris in Tiësto ter s svojima nastopoma dokaj uspešno poskrbela, da je večina obiskovalcev pozabila na določene pomanjkljivosti v organizaciji.

V dvorani Stožice smo spremljali že kar nekaj velikih glasbenih in športnih dogodkov, a tako impresivno še ni bila videti prav nikoli. Kopica rdečih balonov, dežnikov in celotna scenografija so vsakega obiskovalca ob vstopu v dvorano navdušili, ob pogledu na razigrano množico na parterju pa je marsikdo ostal brez besed. Žal pa se je tudi tokrat vse začelo s popolnoma nelogičnimi zapleti v organizaciji, ki jih bomo omenili v upanju, da se na naslednjih eventih več ne bodo ponavljali.

Vsi obiskovalci morajo razumeti, da je selitev iz štadiona v dvorano že v osnovi pomenila, da bo prišlo do logističnih težav, prva od takšnih pa je bila napovedana že pred partyjem – ko se bo parter zapolnil, ne bo več možno dostopati do njega, ne glede na to, katera zapestnica ti sveti okoli roke. In res je bilo tako – na eni strani dvorane. Na drugi strani dvorane si lahko brez problema prišel mimo varnostnikov (ne glede na barvo zapestnice) in zakorakal na parter. Še dobro, da večina tega ni dojela, saj bi sicer na že tako nabito polnem parterju verjetno ostali brez zraka. Je pa vse skupaj vplivalo na to, da je na parterju kmalu nastala velika kadilnica, ker nihče ni upal tvegati in zapustiti parterja, ker je obstajala možnost, da se več ne bi mogel vrniti…

Še pred tem smo naleteli na popolnoma nepotrebno kompliciranje pri vhodih. Varnostniki so na določenih vhodih spuščali notri samo določeno barvo zapestnic, čeprav si se potem ob vstopu v dvorano ne glede na barvo zapestnice lahko gibal pravzaprav povsod. Ampak vseeno se je bilo očitno nujno potrebno držati čudno postavljenih pravil in vstopati samo na določenih vhodih. No, v jutranjih urah je padlo tudi to pravilo, saj so takrat tudi varnostniki dojeli, da je njihovo usmerjanje obiskovalcev brezpredmetno.

Največ živcev pa so prav gotovo vsem obiskovalcem požrli šanki in strežba. Zato še enkrat vljudno naprošamo organizatorje vseh dogodkov v Sloveniji, da pozabijo na prodajanje pijače preko kuponov, saj je to iskreno povedano naporno, stresno in šalabajzersko. Dvakrat čakati v vrsti (najprej za kupone in nato še za pijačo), se vmes prerekati z ostalimi živčnimi ljudmi, izobraževati nešolane kelnarje (ki zmečkajo že plačan račun in te nato prepričujejo, da si pijačo že dobil) pač ni nekaj, kar bi si kdorkoli želel doživljati na vrhunskih dogodkih, kamor bi ta dogodek verjetno želel soditi. Razumemo, lažje nadzorujete strežbo in manjše stroške imate s takšnim načinom prodajanja pijače. Ampak dajte tudi vi razumeti nas, ki nam prerivanje s komolci pred šankom vzema voljo do žuranja… Če v tujini uspejo urediti strežbo še na večjih dogodkih, ne vem zakaj mi ne bi mogli. Prepričan sem, da bi z bolj človeško potrežbo včeraj prodali neprimerljivo več pijače, saj že jaz osebno poznam kar nekaj ljudi, ki so obupali nad čakanjem. Pa tudi to, da določene pijače na takšnem eventu zmanjka (ali pa da moraš nanjo čakati 10min), se ne bi smelo nikakor dogajati, prav tako kot se enostavno ne sme zgoditi, da se na partyju prodaja topla voda v flaškah.

Pa se vrnimo še malce k tistim bolj pozitivnim stranem tega partyja. In to je ob že omenjeni scenografiji zagotovo tudi glasba. Obiskovalce sta najprej dodobra ogrela Beltek in Alex Cvetkov, okolica dvorane pa se je kmalu spraznila, ko je na oder stopil Calvin Harris in še pred nastopom prve zvezde večera s svojim setom, spremljajočo pirotehniko in predvsem hitom »We found love« povzročil pravo evforijo v že nabito polni dvorani. Dvorana pa je seveda dokončno eksplodirala, ko so se zaslišali prvi beati izpod prstov mojstra Tiësta. In če smo med nastopom Calvina Harrisa lovili po zraku rdeče balone, smo bili med nastopom Tiësta zasuti z neštetimi srebrno belimi papirčki. Trikratni zmagovalec DJ MAGove lestvice najboljših DJ-ev je bil očitno odlično razpoložen, saj je je svoj nastop razvlekel na slabe tri ure, v njegovem setu pa smo slišali tudi klasike, kot recimo »Silence« in »Lethal Industry«, prisotne pa je razen z glasbo nagradil tudi z osebnim plesnim nastopom.

Če potegnemo črto, smo bili kljub nekaterim težavam vseeno priča vrhunskemu spektaklu, s katerim smo vstopili v letošnje poletje in ki ga po scenografiji verjetno še nekaj časa ne bo nihče prekosil. Upamo, da se do naslednjega Red Partyja, ki naj bi bil decembra, uspe odpraviti še nekatere že omenjene napake (posebno kupone!), saj se bodo naši Red Partyji v tem primeru lahko takoj postavili ob bok največjim in najboljšim elektronskim partyjem v Evropi.

Tekst: Infoscena.net
Foto: Miro Majcen