Recesija udarila tudi študente

Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavniki študentov opozorili na probleme, ki izhajajo iz neustrezno urejene zakonodaje in predstavili vpliv gospodarske krize, ki se bo po predvidevanjih pojavil v študentskem vsakdanu.

Socialni položaj študentov se je poslabšal ob spremembah štipendijske politike, težave se pojavljajo pri štipendijah za nadarjene in pri kadrovskih štipendijah, poleg tega pa morajo študenti nad 26. let dodatno plačevati še zdravstveno zavarovanje. Nedosledno uvajanje bolonjske reforme vpliva na kakovost visokega šolstva. Potrebno je celovito urejeno, partnersko in družbeno odgovorno visoko šolstvo, ki bo dostopno vsem in kjer se ne bo grožnja po šolninah pojavljala vsako leto znova.

Danijel Bandelj, predsednik ŠOS je poudaril: »Samo učinkovita spodbuda mladih, ustvarjanje ustreznih študijskih in obštudijskih okolji ter primerna preureditev visokošolskega prostora, lahko študentom in prihodnosti naše države prinese stabilno in pravično družbo ter trajnostno vzdržen razvoj.«

Andrej Božič, predsednik Odbora za socialna in zdravstvena vprašanja je izpostavil nujnost ureditve področja študentskega dela: »Še vedno se na področju študentskega dela ni okrepil inšpekcijski nadzor, saj nekateri delodajalci izrabljajo obliko študentskega dela za lastni obstoj na trgu dela. V tem pogledu mora država okrepiti nadzor in študente zaščititi pred takšno zlorabo.« V zvezi z neusklajenimi spremembami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zaradi katerih morajo študenti po 26. letu plačevati zdravstveno zavarovanje, je napovedal možnost pobude za ustavno presojo spornega 12. člena omenjenega zakona.

Tone Lun, predsednik Odbora za visoko šolstvo je spregovoril o kritičnih točkah visokošolske ureditve pri nas ter izpostavil: »Sistem financiranja visokega šolstva naj bo urejen tako, da bo omogočal stabilnost delovanja visokega šolstva, pri čemer naj bo del sredstev vezan na število študentov in diplomantov, del sredstev pa naj se nameni za vzpodbujanje pravilne implementacije bolonjske reforme, vzpostavitev notranjih sistemov zagotavljanja kakovosti, vzpodbujanje reforme upravljanja visokošolskih ustanov in razvoj kakovostnih študijskih programov. Od Vlade pričakujemo povečanje javnih sredstev, ki so namenjena za visoko šolstvo na 2 % BDP.«

V teh razmerah ostaja študentsko delo še vedno socialni korektiv, ki študentom v času študija omogoča kritje stroškov med študijem. Poleg tega pa je to tudi način za pridobivanje neformalne izobrazbe ter spoznavanja potencialnih bodočih delodajalcev. Študentsko delo je fleksibilna oblika dela, v Zakonu o delovnih razmerjih pa je opredeljeno kot "začasno in občasno delo dijakov in študentov". Po raziskavi Evrostudent 2007 dela v Sloveniji preko študentskih servisov 65 % študentov, saj so povprečni stroški študija 446 evrov mesečno, 41 % očetov študentov in 39 % mater študentov pa opravlja delavski poklic (modri ovratnik) in zato težko krijejo vse stroške svojih otrok, ki se šolajo.

Študentom, ki delajo in živijo v lastnem gospodinjstvu, predstavlja zaslužek od študentskega dela kar polovico vsega dohodka. Po najnovejši raziskavi so tako leta 2008 povprečni dohodki študentov 400 evrov, prav tolikšni pa so tudi povprečni stroški, vse ob tem, da je za Slovenijo določen prag revščine pri mesečnem razpoložljivem dohodku v višini 466 evrov za samsko osebo (dr. Tanja Česen, Delo FT, 27. 10. 2008). 

Več si lahko o tej in ostalih študentskih problematikah preberete na: http://www.studentska-org.si/