Infoscena priporoča

KŠ X: Gramatik / Koncerti

Fotogalerije

Fotke z žurov, koncertov in festivalov

Klubi

Glasuj za svoj najljubši klub v Sloveniji

Fotografi

Predstavitev uradnih fotografov Infoscene

Razprodana Vikinška invazija

Zloglasni nastop Amon Amarth se navsezadnje ni začel tako plemenito kot pričakovano. Bil je to pravi medijski “boom” in krvavi boj novinarjev, da si izborijo intervju s prijaznim držinskim človekom, Johan-om Hegg-om (kot ga opisuje Boštjan Tušek v članku za 24 ur). Hkrati pa je bilo to neprijetno eno urno čakanje na krutem in ledenem zraku, pred dovoljenim vstopom v dvorano.

Kot napovedano se ograja odpre ob 19.00h, zatem pa nas zadržujejo kot čredo črnih ovac v svoji ogradi. Vendar z zamerami na stran, dogodek je bil konec koncem uspešen, saj je organizatorjem uspelo dvorano zapolniti do samega vrha. Razprodanost je prava zanimivost, saj v zadnjem času cvetličarna ni bila deležna prav veliko obiska, kjer se lahko verjetno zahvalimo kriznemu pomanjkanju financ. Tokrat so krizo občutili le prodajalci promocijskega materiala, ki so potarnali zaradi nizkega, a kljub temu nasmejano spremljali dogajanje.

Septicflesh grška skupina ustanovljena leta 1990 razcepljena leta 2003 in ponovno združena leta 2007. Njihov slog je Atmospheric/Symphonic Death Metal, besedila pa imajo pogosto fantazijsko in mitološko tematiko. Eden od zunanjih vplivov nanje pa je tudi H. P. Lovecraft , ameriški pisatelj grozljivk, fantazije in znanstvene. Trenutno se predstavljajo kot Septicflesh (nekoč Septic Flesh), za kar kitarist, klaviaturist in hkrati eden od ustanoviteljev Christos Antoniou izjavlja preprosto razlago, in sicer, da lepše izgleda.

V Cvetličarni so nas pričakali kot prva nastopajoča skupina večera in s svojim močnim in udarnim zvokom ogreli telo in omilili omrzline. Na žalost so imeli na razpolago le 5 skladb (“The Vampire from Nazareth”, “We, the Gods”, “Pyramid God”, “A Great Mass of Death” in “Anubis”), saj je vsaka skupina imela svojo opremo. Za pospravljanje in postavljenje le te pa so potrebovali kar dobrih 15 do 20 minut.

Za njimi pod žaromete stopi kalifornijska Metalcore skupina As I Lay Dying. Aktivni od leta 2000 so sodelovali že na mnogih večjih festivalih, kot so Ozzfest, Wacken Open Air in Warped Tour. Leta 2007 so se z albumom An Ocean Between Us uvrstili na 8. mesto lestvice najboljših 200 in zasedli mesto številka 1 na Top Rock lestvici. Pet članska zasedba, katere glava je Tim Lambesis pa rada poudarja, da so vsi kristjani. Tim pod rubriko dejstva o skupini dodaja da, če resnično verjameš v nekaj, bi to moralo vplivati na vsak del tvojega življenja. Trdi, da njihova besedila nosijo življenjsko tematiko, obsegajoč življenjske stiske, napake, razmerja med ljudmi in ostale probleme, ki ne sodijo čisto v religiozno kategorijo. Kljub temu pa dodaja, da je sam kristjan in da se njegov pogled na svet tako ali drugače le pokaže v besedilih.

Med njihovim nastopom je bilo očitno, da je imela skupina največ mladih privržencev, katere bi morali varnostniki ob vhodu v dvorno pregledati za tihotapljenje britvic. Poleg na videz prijetnega pevca, smo bili deležni tudi nekaj glasbene podlage v obliki skladb “Within Destruction”, “The Sound of Truth”, “Upside Down Kingdom”, “Through Struggle”, “An Ocean Between Us”, “Anodyne Sea”, “Condemned” in “Nothing Left”.

Po daljšem odmoru pred nas (po z lepilnim trakom zagrajenem prehodu) prikorakajo možje, ki smo jih čakali cel večer. Fredrik Andersson, Johan Hegg, Johan Söderberg, Olavi Mikkonen in Ted Lundström so Švedi, katere od leta 1992 združuje ljubezen do ustvarjanja vikinškega in Melodic Death Metal-a pod imenom Amon Amarth. Samo ime izvira iz lokacije v Tolkienovem srednjem svetu in pomeni »Gora pogubljenja«, kar je veliko bolj premišljeno in zveneče, kot prvotno ime Scum. Besedila obsegajo povečini motiv nordijske mitologije in pred-krščanski svet. V letu 1994 so prodali več kot 1000 demo albumov (z naslovom The Arrival of the Fimbul Winter) v manj kot 12 urah. Ob izdaji Once Sent From the Golden Hall v letu 1998, je njihova popularnost narastla, in dosegla mednarodno raven.

Na trenutni turneji promovirajo svoj najnovejši album Surtur Rising, ki smo ga lahko okusili že s prvo skladbo večera “War of the Gods”. Pregreto občinstvo Johan nagovori z “Kako ste Ljubljana?” in “Are you ready for some metal?” (ste pripravljeni na metal?). Dvorana je postala eno in vsem je bilo kristalno jasno kje so in zakaj. Za stegnjeno roko stran od svojih Vikinških ikon množica nori in poje, kot da je njihov poslednji dan. Ob zvokih, ki režejo kožo se delajo “mosh piti” in dvigujejo pesti v obliki kozjih glav. Kaj kmalu pa publiko oblije hrepeneči občutek  v želodcu, saj se že ob tretji skladbi zaslišijo uvodni rifi “The Pursuit of Vikings”.

Drugi glasbeni utrinki so se glasili pod imeni, kot so “Runes to My Memory “, “Destroyer of the Universe“, “Live Without Regrets“, “For Victory or Death”, “Varyags of Miklagaard“, “Slaves of Fear“, “Ride For Vengeance“, “A Beast Am I“, “Embrace of the Endless Ocean“, “Free Will Sacrifice“, “Asator“ in “Death in Fire“.

Tudi drugi mediji so že objavili meni osebno zelo zabaven citat Johana Hegga, in sicer “Sing along! It doesn’t matter if you don’t know the lyrics, it’s just Death Metal”, kar je bilo mišljeno v smislu, kot da ni važno ali znate besedila, saj je to konec koncev Death Metal, kjer se besedila tako in tako ne slišijo. Njegova propaganda je bila uspešna, dvorana pa se je tako tresla in bobnela vse do polnoči, ko se je bilo treba ponovno soočiti z neusmiljenim gospodom ledenega zadaha, zimskim nočnim zrakom.

Tekst: Maša Mlakar
Foto: Anja Ivanovič