Rastlinska čistilna naprava navdušila

Na visoki ¹oli za Varstvo okolja v Velenju veliko pozornosti namenimo pridobivanjem neposrednim izku¹njam na terenu v naravi. Tako smo se v okviru vaj pri predmetih Ekosistemska biologija in Uvod v okoljske tehnologije ¾e skoraj mesec dni nazaj odpravili na celodnevne terenske vaje. Ustavili smo se v krajih Ponikva, Ihan, Medvode in Bled. Dejansko je ¹lo za pravo celodnevno popotovanje, kjer smo se resnièno namuèili in dodobra spoznali kaj pomeni biti terensko aktiven. Vsekakor pa je ¹lo tu tudi za prijetno dru¾enje, smeh in malo zabave. Vse prijetno s koristnim.

PRVA RASTLNKSA ÈISTILNA NAPRAVA            

Naša prva ogledna toèka je bila ena prvih izgrajenih rastlinskih èistilnih naprav v Sloveniji, ki se nahaja na Ponikvi pri Šentjurju. Ta naprava èisti odpadne vode iz bli¾njega naselja in za svoje delovanje ne potrebuje elektriène energije in stalno prisotnih vzdr¾evalcev. Sistem je sestavljen iz veè loèenih in med seboj povezanih èistilnih gred napolnjenih s pešèenim substratom razliènih granulacij. Substrat je zasajen z rastlinami, med katerimi prevladuje trs, v prvi èistilni gredi pa rogoz. Èišèenje vode poteka z zadr¾evanjem delcev v pešèenem substratu, s pretvorbo snovi in s pomoèjo naravno prisotnih mikro organizmov  ter s prevzemom snovi iz odpadne vode v rastline. Dodatno izolacijo pred zmrzaljo se lahko dose¾e s prekritjem površine rastlinske èistilne naprave s po¾etimi rastlinami,  ki se jih v zgodnjem spomladanskem obdobju odstrani. 

BIOPLINARNA PRAŠIÈJE FARME IHAN  

Naša naslednja destinacija je bila Bioplinarna prašièje farme Ihan pri Dom¾alah. Proizvodnja bioplina poteka ¾e od leta 1993, ko je bila Bioplinarna še del centralne èistilne naprave farme Ihan ter obèin Kamnik in Dom¾ale. Z upadom reje prašièev so prièeli proizvajati bioplin tudi iz drugih odpadkov, kot so razlièni kmetijski in industrijski organski odpadki (odpadni pekovski izdelki, odpadki iz proizvodnje bombonov, itd). Iz proizvedenega bioplina v okviru bioplinarne proizvajajo elektrièno energije in toploto. Iz ene tone grezniènih vod (gnojevke) pridobijo 6 kubiènih metrov bioplina, iz enega kubiènega metra proizvedejo 2,3KW elektriène energije. Drugi odpadni substrati iz razliènih industrijskih postopkov pa omogoèajo bistveno višjo proizvodnjo bioplina. Potencial za proizvodnjo biolina iz razliènih odpadnih substratov predhodno preverijo na pilotni napravi. Proizvodnja bioplina in elektrike poteka kontinuirano in je raèunalniško nadzorovana in vodena. 

HIDROELEKTRARNA NA SAVI

– nastanek dveh ekosistemov  Po ogledu bioplinarne smo pot nadaljevali proti hidroelektrarni Medvode na Savi, ki le¾i nad sotoèjem Save s Soro pri naselju Medvode. Jezovna zgradba je betonsko-te¾nostnega tipa z akumulacijo, ki rabi kot kompenzacijski bazen pri vršnemu obratovanju gorvodno le¾eèe HE Mavèièe. Elektrarna obratuje v dnevno-pretoènem re¾imu in vršno v verigi s HE Mavèièe v konicah potrošnje elektriène energije.  Poleg ogleda hidroelektrarne smo tudi odprli razpravo o vplivih hidroelektrarn na okolje, saj z izgradnjo zajezitvijo nastaneta dva loèena ekosistema, v katerih pride do sprememb v hidromorfoloških, fizikalno-kemijskih in bioloških parametrih.  

INFORMACIJSKO SREDIŠÈE TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA 

 Naš zadnji cilj je bilo Informacijsko središèe Triglavskega narodnega parka (TNP): Triglavska ro¾a na Bledu. Namen informacijskega središèa je pribli¾ati naravne in kulturne vrednote parka na atraktiven in aktiven naèin ter spodbujati spoštovanje do narave. Animatorke so nam predstavile osnovne znaèilnosti TNP parka, s poudarkom na naravi in èloveku ter o njunem so¾itju v TNP. Ogledali smo si razstavo o šotnih barij in fotografsko razstavo. Tudi mi smo s svojim obiskom in sodelovanjem prispevali kamenèek v mozaik. S tem se je naš strokovni del ekskurzije konèal.  

RASTLINSKA ÈISTILNA NAPRAVA JE NAJBOLJ NAVDUŠILA

Nama najbolj zanimiv in pouèen ogled je bila rastlinska èistilna naprava, ki nam daje vzgled kako lahko majhna naselja z nizkimi stroški postavitve in še ni¾jimi stroški obratovanja oèistijo svoje odpadne vode do te mere, da se lahko vrnejo v okolje brez veèjih vplivov na ekosistem. Tudi ostali ogledi so bili zelo zanimivi in pouèni vendar ne tako novi za naju kot je rastlinska èistilna naprava.   Tjaša Anderliè in David Holobar

Študent in študentka VŠVO