Punk Rock Holiday uspešno prevzel štafeto Metalcampa

Med 15. in 18. avgustom so se na stari lokaciji, na sotočju Tolminke in Soče v Tolminu, odvijale druge punk rock počitnice oziroma Punk Rock Holiday 1.2. Marljivi delavci so ravno dobro pospravili za obiskovalci 9. MetalCampa, ko so gozdiček okoli sotočja že začeli zasedati punk rockerji.

Ker gre »osel samo enkrat na led« in ker pri izbiri parcele za šotor velja pravilo »kdor prvi pride, prvi melje«, sem se letos na festival odpravil že dan pred uradnim pričetkom, v upanju da dobim prostor v senci gozdička. Ker je očitno to taktiko ubralo več ljudi, je bila prva predfestivalska noč že zelo živahna.

V sredo so se na praznični dan okoli 11:30 valile kolone punk rockerjev proti edini odprti trgovini, ki je svoja vrata zapirala ob 12ih. Pri zares prijaznih prodajalcih smo si napolnili zaloge in popoldne je sotočje zadišalo po mesu z žara. Med druženjem ob pivu in uživanjem v mesnih dobrotah smo pričakovali prvi koncert. Že ob 15:30 je na oder stopil prvi bend in festival PRH 1.2 se je uradno pričel. Line up prvega dne ni dopuščal nobenega počitka (razen 15 minutnih premorov med skupinami), saj so What Matters Most sledili In-Sane, A Wilhelm Scream, Deez Nuts, Boysetsfire, MxPx All Stars, Sick Of It All in Anti-Flag. Z vsakim naslednjim bendom je bila množica pod odrom večja, lahko pa povem da je bilo presenetljivo polno že pri A Wilhelm Scream, ki so nastopili ob 17:15.

Četrtek nam je prinesel »novo fronto« saj so ob 13ih na malem odru , ki je bil postavljen prav na sotočju, nastopili mladi in neuveljavljeni punk rock bendi. Vrhunec četrtkovega večera in enega izmed vrhuncov celotnega festivala so predstavljali ponovno združeni Good Riddance. Legendarni kalifornijčani nas niso razočarali in so v več kot uro in pol dolgem nastopu odigrali praktično vse, kar se je od njih pričakovalo. Veliko je k vzdušju pripomogel tudi »stage dive-u« prilagojen oder, ki je bil v bistvu malenkost nižji in podaljšan glavni oder in je omogočal skoke v publiko, brez da bi se motilo nastopajoče. Očitno so tudi varnostniki dobili navodila, ki so dopuščala tovrstno početje, saj so veselico le v pripravljenosti opazovali. Omeniti še velja vreme, ki se nas je ta dan usmililo. Razen nekaj deževnih kapelj, so nas vse padavine obšle, čeprav so drugod poročali o silnem deževju in nevihtah. Pogled na radarsko sliko padavin pa je dejansko dajal občutek, da so se padavine ognile zgolj Tolminu.

Tretji festivalski dan je že pregovorno najtežji in občutek sem imel da je punk rockerjem dejansko začelo zmanjkovati moči. Vrveža prvih dni ni bilo, plaže so bile bolj prazne, ljudje so počivali. Vseeno so očitno do večera nabrali moči in skupaj zaplesali ob poskočnih ritmih španskih The Locos.

Sobota je potekala po ustaljenem kopitu; bujenje, mali oder, glavni oder in zaključek z legendami The Toy Dolls. Po koncu in uradnem zaključku festivala pa se je super zabava nadaljevala pod malim odrom na plaži, kjer so se pričele punk rock karaoke ob spremljavi slovenskega benda Pigs Parlament. Zabavna domislica je na plažo privabila tiste, ki jim je po vseh dneh ostalo še nekaj energije (takih je bilo očitno še veliko), opaziti je bilo tudi več članov nastopajočih bendov, ki so se dobro zabavali.

Festival je po mojem mnenju odlično uspel. Pohvaliti velja ves pristop okoli stage dive-a, saj je to stvar punk rock kulture in brez tega elementa koncerti niso enaki. Glede organizacije dogodka pripomb ni, vračilo kavcije za kozarčke in smeti je potekalo nemoteno, varnostniki so svoje delo opravljali korektno in so bili uslužni, tušev in prenosnih WCjev je bilo dovolj. Omeniti mogoče velja le ceno piva s katero so se hvalili na plakatih pred festivalom. Obljubljali so namreč pivo po 2,5€ in res smo dobili pivo po tej ceni, vendar pa je bila prostornina kozarčka le 4dcl, tako da lahko teoretično rečemo da je veliko pivo stalo 3,1€, to pa je tudi za naše razmere pač veliko. Po drugi strani pa trgovine niso bile daleč, vnos pijače in hrane v kemp pa dovoljen, tako da se je lahko vsak znašel po svoje. PRH 1.2 je torej združil mlade in mlade po duši v večdnevno rajanje med naravnimi biseri Slovenije. Pohvale organizatorjem za pogum in trud in samo želimo si lahko, da bomo dočakali tudi PRH 1.3 oziroma zaradi zapletov okoli lokacije nekje drugje PRH 2.1…?

Vse fotke s festivala pa si že lahko ogledate v fotogaleriji!

Tekst: Nejc Praznik
Foto: Eva Krempuš