Prostovoljno delo v tujini

Mnogi izmed nas študentov želimo začasa študija opravljati prostovoljno delo. Mladi se udejstvujemo na različnih področjih humanitarnega dela. Nekateri pomagajo slabovidnim, drugi bolnim, spet tretji socialno ogroženim otrokom. Možnosti je ogromno, a le če je ogromna tudi volja. A kaj pravzaprav nas študente žene k prostovoljstvu? Poleg dobrega občutka, da smo nekomu s svojo pomočjo ali s samo svojo prisotnostjo polepšali dan, se veslimo tudi novih izkušenj in spoznanj.

Sama sem ena tistih študentk, ki verjame, da znanje ne pride le iz knjig, ampak tudi s potovanji, z različnimi situacijami in z nenavadnimi izkušnjami. Za časa študija sam kar trikrat obiskala afriški kontinet in vsak moj obisk Afrike je bil kot nekakšen izpit na fakulteti, od katerega sem se ogromno naučila. Vsako moje potovanje pa  je bilo obarvano tudi z idejo prostovoljstva.

Veliko mladih si želi oditi na prostovoljno delo v tujino. Želijo si oditi predvsem na drugi kontinent. Afrika je vedno bila nekako prava destinacija za tako vrsto izkušenj, prav tako tudi Južna Amerika in Azija. Toda ali moramo res tako daleč, da bi opravili neko dobro delo? Ali v Sloveniji ni dovolj ljudi, ki so potrebni pomoči? To vprašanje se mi je dolgo časa motalo po glavi. Da, tudi v Sloveniji obstajajo ljudje, katerim bi morali nameniti svoj čas in pomoč. Da, tudi v Evropi in vsem Zahodnem svetu obstajajo ljudje, katerim bi morali nesebično pomagati. Zakaj torej iti na drugi kontinet, ko pa mogoče prav naš sosed potrebuje pomoč.

Prostovoljsto se pravzaprav začne pri samem posamezniku. Ni neka posebna aktivnost, ki jo opravljamo določen čas, na primer med našim bivanjem na drugem kontinentu. Prostovoljstvo je navada in lastnost nekoga. Je nekaj plemenitega, kar človek nosi vedno in povsod s seboj. Začne se pri pomoči sosedu, prijatelju, družini in znancem ter vsakemu, ki je potreben kakršne koli pomoč. Če nisi pripravljen pomagati nekomu v Sloveniji, potem tudi najverjetneje ne boš pripravljen podati roko nekomu v daljni deželi, kamor si se odpravil na prostovoljno delo.

In večno vprašanje glede prostovoljstva v tujini – kako in kje najti ustrezno, zaupanja vredno organizacijo, preko katere bi se lahko odpravili v tujino? Tih organizacij je sicer mnogo, a na žalost ne moremo vsem zaupati. Veliko jih nudi izjeme priložnosti za prostovoljna dela. Nekatere veliko obljubljajo, druge pošiljajo prostovoljce na izobraževanja, katera morajo prostovoljci sami plačati, spet tretje pričakujejo plačilo od prostovoljcem, ki želijo opravljati delo, z namenom, da bi se izognili vsej mladini, ki si želi le potovati v tujo deželo in izkoristiti privilegije, ki jih organizacija nudi.

Nekatere izmed organizacij pa na žalost obstajajo le na internetu. Zato moramo pri izbiri prosotovljnega dela v tujini biti zelo pazljivi. Prvo moramo izbrati pravo organizacijo, ki ji lahko zaupamo. Sama sem se obrnila na Aiesec v Ljubljani, ki nudi študentom različne prakse po vsem svetu. Mnoge izmed tih praks so povezane s prostovoljnim delom. Ko se odločimo glede organizacije, se moramo prepričati, ali zahteve organizacije ustrezajo našim pričakovanjem, saj bo za kakršen koli nesporazum enkrat, ko smo že v tujini, na žalost prepozno.

Spoznati moramo tudi splošne informacije glede dežele, v katero se odpravljamo. Predvsem glede navad in običajev ljudi. In navsezadnje, razumeti moramo tiste, katerim želimo pomagati. Uživeti se moramo v njihov položaj, saj nam bo to pomagalo spoznati vrsto in način pomoči.

Mogoče dobite kakšno idejo o izbiri države tudi v kakšnem od naših potopisov, ki si jih lahko ogledate na:

- Šri Lanka
- Tajska
- Nova Zelandija
- Laos
- Pariz
- Valencia
- Dunaj
- Salzburg
- Islandija

Tekst: Aleksandra Gačić