Prenos zemljišča za gradnjo NUK II

V prostorih Narodne univerzitetne knjižnice sta 3. oktobra minister dr. Jure Zupan in županja Danica Simšič podpisala pogodbo o prenosu zemljišč iz MOL na državo. Po podpisu pogodbe so izjave za medije podali minister dr. Jure Zupan, ljubljanska županja Danica Simšič, minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in ravnatelj NUK mag. Lenart Šetinc.

V prostorih Narodne univerzitetne knjižnice sta 3. oktobra minister dr. Jure Zupan in županja Danica Simšič podpisala pogodbo o prenosu zemljišč iz MOL na državo. Po podpisu pogodbe so izjave za medije podali minister dr. Jure Zupan, ljubljanska županja Danica Simšič, minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in ravnatelj NUK mag. Lenart Šetinc. Arhitekt Marko Mušič pa je javnosti predstavil idejni projekt za NUK II.

Dr. Jure Zupan, minister MVZT: ‘Podpis pogodbe med Mestno občino Ljubljana in državo o prenosu nepremičnin na podlagi soinvestitorstva pri izgradnji NUK II, oziroma z delovnim imenom Univerzitetna knjižnica Ljubljana, je za državo izjemnega pomena. NUK II Vlada RS namreč uvršča med prioritetne projekte naslednjih let. Današnji podpis pogodbe o prenosu zemljišč pomeni po več kot desetletju prvi pravi korak k pričetku gradnje Univerzitetne knjižnice Ljubljana.

Sedaj je na potezi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo da pripravi terminski načrt gradnje, ki je odvisen od pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko bo terminski načrt narejen, ga bomo predstavili javnosti.

S pogodbo, ki smo jo podpisali danes, je Mestna občina Ljubljana v smislu soinvestitorstva prenesla zemljišča na Republiko Slovenijo, ki bo nastopala kot investitor izgradnje NUK II. Poudarjamo pa, da prenos zemljišč v celoti še ni končan. Za gradnjo po varianti 2, ki zagotavlja optimalen časovni in finančni potek izgradnje, manjka še razdelitev ene od parcel, ki še ni prenesena na MVZT. Dogovorili smo se tudi, da se bodo zemljišča oziroma deli zemljišč, ki ne bodo uporabljeni za gradnjo oziroma za potrebe UKL vrnjeni MOL, o čemer bomo sklenili še posebno pogodbo. Vrednost zemljišč, ki jih je MOL danes prenesla na državo je ocenjena na dobrih 354 milijonov tolarjev.

Vesel sem, da je tej vladi uspelo kar se je doslej zdelo nedosegljivo: premakniti projekt izgradnje NUK II iz mrtve točke.’

Dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo je v svoji izjavi uvodoma dejal: ‘Ministrstvo za kulturo (MK) pozdravlja podpis pogodbe, ker je gradnja novega NUK-a za MK ena pomembnih naložb v nacionalne institucije kulture. MK se zaveda problemov, s katerimi se srečuje nacionalna knjižnica, ki se kljub finančni podpori ministrstva za omogočanje postopnega razvoja sooča z velikimi težavami: prostorsko stisko in navalom digitalnih publikacij.’

Vlada RS je prostorsko stisko nacionalne knjižnice sklenila rešiti kot skupni vladni projekt. V tem projektu ima sicer vodilno vlogo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kar pa ne odvezuje tudi Ministrstva za kulturo od skrbi za prihodnje organizacijske, vsebinske, tehnološke in kadrovske okvire delovanja te knjižnice.

Zato je priprava na gradnjo nove stavbe NUK-a ves čas na dnevnem redu ministrstva za kulturo, saj ima NUK s svojo dejavnostjo mesto tudi v proračunu ministrstva. Investicija se pripravlja že vrsto let, zato je bilo treba NUK-u zagotoviti vmesne prostorske rešitve z najemom začasnih prostorov ter prilagoditve z adaptacijami v stari palači. Tako so bili temeljito obnovljeni prostori nekaterih nacionalnih zbirk, npr. kartografske in slikovne ter časopisne – saj bodo za slovensko kulturno zgodovino pomembne zbirke ostale v Plečnikovi stavbi tudi po dograditvi NUK II.

Za MK je pomembno, da nacionalna knjižnica gradi svoje zbirke kot državno informacijsko jedro za splošno kulturo, študij, raziskovanje in znanost.

‘Podpis pogodbe z MOL-om o prenosu lastništva sprejemamo z zadovoljstvom in pričakovanjem, da se bo gradnja začela čim prej, z zanesljivim nadzorom porabljenih sredstev in s programskim okvirom, ki bo nacionalno knjižnico ohranil v sferi kulture, čeprav povezano v isti stavbi še z dvema drugima knjižnicama,’ je sklenil minister za kulturo.

Mag. Lenart Šetinc, ravnatelj NUK: ‘Vsak korak k izgradnji nove knjižnične stavbe nacionalne in univerzitetne knjižnice je korak več k družbi znanja, je odraz razvojne naravnanosti Slovenije in Ljubljane ter pomemben obet za boljše varovanje pisne kulturne dediščine!

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je osrednja kulturna in znanstvena institucija države, s tradicijo, ki sega do Trubarjeve knjižnice, v 16. stoletje. S svojo reprezentativno nacionalno zbirko duhovne ustvarjalnosti, s sloveniko, je simbol identitete naše dežele, naroda, države. Njena temeljna vloga je zajemanje in trajno ohranjevanje nacionalne pisne dediščine ter ustvarjanje pogojev za študij, znanstveno-raziskovalno delo ter kulturno ustvarjanje. Knjižnica je pomemben partner v sodelovanju in povezovanju informacijskih institucij na nacionalni in mednarodni ravni kot del globalne mreže knjižničnih virov, katere naloga je slediti naraščajočim informacijskim potrebam prebivalstva. V elektronski eri nacionalna knjižnica prevzema tudi vlogo osrednje digitalne knjižnice, ki pa ne zanika ter ne nadomešča knjižničnih stavb, temveč jih dopolnjuje, omogoča boljšo izrabo in uporabo informacijskih virov hkrati pa pomeni prostor za srečevanje, izmenjavo znanj in idej ter ustvarjanje novega znanja.

Nova knjižnična stavba pa je izrednega pomena za Ljubljano kot univerzitetno mesto, saj bo bistveno izboljšala pogoje za študente in raziskovalce, kajti danes Univerzi v Ljubljani primanjkuje več kot tretjina nujno potrebnih knjižničnih študijskih kapacitet. Filozofska fakulteta ima na primer le nekaj deset čitalniških mest ob več kot 7.000 študentih! Nova stavba bo omogočala storitve za trikrat večje število uporabnikov in zagotavljala štirikrat več čitalniškim mest kot jih danes premorejo NUK, CTK in knjižnice na Filozofski fakulteti. NUK2 pa ne pomeni le prostorske širitve ter večjih kapacitet, temveč tudi večjo kakovost knjižničnih storitev: prek 250.000 knjig v prostem pristopu (ki danes v Plečnikovi palači ni mogoč), računalniško opremljena študijska mesta, prostore za individualno in skupinsko delo, hitro dostavo gradiva, boljše pogoje za hranjenje gradiva…

Knjižnice gradijo povsod po svetu, saj le-te zagotavljajo temeljne in nenadomestljive pogoje za pridobivanje znanja in ustvarjanje novega in s tem dolgoročno strateško razvojno prednost države na vse bolj univerzalnem in globalnem tržišču. Verjamemo, da današnji dogodek kaže, da se temu trendu pridružuje tudi naša država.’ (MVZT)