Predstavniki študentov na posvetu Državljani za boljšo družbo

Na današnjem posvetu Državljani za boljšo družbo, ki je potekal v dvorani Državnega sveta, sta predstavnika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) izpostavila pomen participacije mladih iz vidika oblikovanja skupne prihodnosti.

Na posvetu so študenti izpostavili tudi problematiko Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo v letošnjem letu z odvzemom državnih štipendij najbolj prizadel dijake in zaostril cenzus za pridobitev državnih štipendij.

Na posvetu Državljani za boljšo družbo, v organizaciji Društva seniorjev Slovenije, Društva upokojencev MORS, Kluba upokojenih delavcev MNZ, Študentske organizacije Slovenije ter Zveze društev upokojencev Slovenije, je sodelovalo več govorcev, predstavnikov različnih organizacij. Posvet je bil v prvi vrsti namenjen poslancem Državnega zbora in državnim svetnikom, pa tudi predstavnikom nevladnih organizacij in društev.

Predsednik ŠOS Mitja Urbanc je izpostavil pomen aktivnega družbenega delovanja mladih, še posebej študentov, saj je aktivna participacija mladih v družbi ključnega pomena za prihodnost. Participativna demokracija veča zavedanje o lastnih pravicah in dolžnostih posameznika, skozi proces spoznavanja politične kulture. Povedal je tudi, da projekti, ki jih izvaja ŠOS zahtevajo visoko stopnjo angažiranosti in sodelovanja tako s študenti, visokošolskimi partnerji, socialnimi partnerji, in ne nazadnje tudi s poslanci – predstavniki ljudstva ter državnimi svetniki.

Mitja Urbanc, predsednik ŠOS: »Participacija mladih je samo odraz političnega delovanja starejših generacij. Ozaveščanje o pomembnosti politične oziroma kakršne koli druge družbene participacije je potrebno vnesti v vse stopnje izobraževanja in tako omogočiti mladim, da smo seznanjeni z vsemi nivoji družbenega dogajanja. Prav tako vidimo rešitev v poudarku na pomembnosti politične participacije z vidika vplivanja na lastno prihodnost. Zelo veliko pa bi pripomogli tudi zgledi, ko bi politiki delovali v skladu z etičnimi načeli in bi zagovarjali interese ljudstva in pri svojih odločitvah gledali na dobrobit vseh državljanov. Potrebno pa se je zavedati dejstva, da bomo študenti tisti, ki bomo v večjem delu nosili breme sedanje krize v prihodnosti. In ne želimo prihodnosti, ki se bo imenovala »kriza«. In vemo, da se poslanci in državni svetniki zavedajo, da v tem trenutku naša prihodnost leži v vaših rokah.«

Anja Krebs, predsednica Odbora ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja je v svoji predstavitvi izpostavila probleme, ki jih prinaša uveljavljanje Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Največji problem je ta, da zakon mladoletnim dijakom odvzema državno štipendijo, čeprav bi jo morali prejemati do zaključka izobraževanja (do konca srednje šole). S tem bo 18.000 mladoletnim dijakom, ki že prejemajo državno štipendijo, ta postavljena v »mirovanje«. To pa ne pomeni nič drugega kot odvzem že pridobljene pravice, ki velja za čas trajanja študijskega programa.

Anja Krebs, predsednica Odbora ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja: »Generalno nasprotujemo načelom obravnave prosilcev in pa predvsem delu zakona, ki socialno pomoč spreminja v socialni kredit. Velik problem je tudi to, da se pri podeljevanju socialnih pomoči, kamor spada tudi otroški dodatek in državna štipendija upošteva kar 13 novih dodatnih dohodkov, ki prej v to niso bili všteti. Trenutna ureditev državnih štipendij v tem zakonu ni sprejemljiva, saj se s tem obravnava državno štipendijo zgolj kot socialni transfer in ne tudi kot transfer z razvojno funkcijo. Poleg tega pa umik Zakona o štipendiranju iz zakonodajnega postopka zaustavlja nujno potrebno celostno ureditev štipendiranja. Neprimerno je urejeno tudi področje vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev (tudi državne štipendije) in odvzem državne štipendije tujim študentom.«