Predsednik07 na Študentariji!

Preberite si kako so na ista vprašanja ekskluzivno za Študentarijo odgovarjali predsedniški kandidati Zmago Jelinčič, Mitja Gaspari, Darko Krajnc in Danilo Türk.

Preberite si kako so na ista vprašanja ekskluzivno za Študentarijo odgovarjali predsedniški kandidati Zmago Jelinčič, Mitja Gaspari, Darko Krajnc in Danilo Türk.

Študentarija: Za začetek eno splošno vprašanje – kakšne reforme so potrebne v visokem šolstvu?
Jelinčič: Precej velike, domišljene in usklajene.

Gaspari: Takšne, ki ne bodo pomenile le prenove vsebin študija, pač pa bodo prinesle tudi novosti v strukturi in načinu izvajanja študijskih programov, v spremljanju kvalitete študija, s ciljem povečati zaposljivost diplomantov, torej narediti znanje bolj uporabno. Reforme morajo iti v večjo avtonomijo univerze, poleg pogojev za ustanovitev univerze bi bilo treba jasneje opredeliti tudi javno in zasebno šolstvo, resolucija bi morala po mojem mnenju posvetiti več pozornosti razvoju javnih univerz. Privatizacija šolstva ne sme iti na račun javnega šolstva in na račun kvalitete javnega šolstva.

Krajnc: Potrebne so sistemske reforme in ne parcialne, kakršnim smo vedno priče.

Türk: Potrebne so reforme financiranja visokega šolstva. Z racionalizacijo financiranja in financiranjem iz projektov, ki so zanimivi za gospodarstvo, bi zagotovili dovolj sredstev za kakovostno visoko šolstvo ter se izognili potrebi po uvedbi šolnin. V teku pa je že t.i. bolonjska reforma, ki bo, upam, prinesla izboljšanje in zlasti večjo mobilnost študentov, tako znotraj Slovenije kot tudi po vsej Evropi.

Študentarija: Kako ocenjujete trenuten odnos družbe do študentskega dela in kdo je v tem primeru oškodovan? Študenti ali redno zaposleni? Ali menite, da je povprečen študent dovolj plačan za delo, ki ga opravlja? Na kakšen način bi sami to uredili?
Jelinčič: Pri takem načinu študentskega dela, ki velja preko študentskih servisov je najbolj oškodovan redno zaposleni, največji profit ima študentski servis, največ prihranka ima delodajalec, študent pa v tem primeru še vedno zasluži po urni postavki več kot redno zaposleni. Prepričan sem, da je naloga študenta v prvi vrsti, da študira in doštudira, ne pa da v svojem študentskem času dela. Zadevo pa bi uredil z urejenim štipendiranjem.

Gaspari: Slovenska zakonodaja in nacionalni program visokega šolstva poudarjata, da je študij v Sloveniji javna dobrina, torej v skrbi države. Mislim, da bi morala država pripraviti strategijo socialnih korektivov, ki bo ponudila študentom štipendiranje oziroma druge vire (posojila), ki bi zagotovili vsem študentom enakopravno možnost za študij, brez dodatnega dela, da bi lahko študentski čas vsi namenili študiju, ne pa da morajo nekateri poleg študija reševati tudi svoj materialni status. Dokler pa tega ni, je študentsko delo, za nekatere neizogibno. Zlorabe te možnosti zaposlitve pa so povzročile neustrezen odnos do tega dela.

Krajnc: Študentsko delo je potrebno določenih popravkov, sprememb in večjega nadzora. Vsekakor pa ga je potrebno ohraniti, vsaj dokler država ne bo na drugih nivojih poskrbela za to, da bodo lahko vsi študenti nemoteno študirali ne glede na gmotni položaj njihovih staršev.

Türk: Študentsko delo je pomembno, saj študentom omogoča, da si sami pokrivajo študijske stroške in pridobivajo dragocene delovne izkušnje. Seveda so tudi tukaj možne zlorabe, ki mečejo slabo luč na celotno študentsko delo. Ponavadi pa se ob tem ne govori o interesu delodajalcev, da najemajo študente. Problem je tudi pomanjkanje učinkovitega nadzora s strani državnih institucij. Res je, da nekateri študentje opravljajo tudi bolje plačana dela, s katerimi lahko zaslužijo več kot povprečni delavec. Vendar menim, da takšna dela ne oškodujejo redno zaposlenih, saj gre za priložnostna in začasna dela. Nekatera študentska dela so plačana bolje, druga slabše. Ostaja pa dejstvo, da so marsikje študenti izkoriščani in plačani bistveno manj, kot bi morali biti.

Študentarija: Kaj bi svetovali študentu, ki študira daleč od doma in na samem začetku študentskega leta še ni uspel najti prenočišča, saj so vse kapacitete zasedene? Na koga naj se obrne in ali naj sprejme plačevanje najemnine brez pogodbe, kar je pri nas precej običajen pojav?
Jelinčič: V prvi vrsti naj se obrne na študentski servis, saj bi morala biti to tudi njegova naloga, ne le da pobira odstotke od študentskega dela. Če mu ponudijo najemnino brez pogodbe imamo v tej državi navkljub vsemu nekakšne inšpekcijske službe, ki bi to morale urejevati, saj gre v tem primeru za utajo davka. Zlezimo že vendar enkrat iz balkanskih manir.

Gaspari: Zavedam se, da je za študente iz bolj oddaljenih krajev eden glavnih problemov prav iskanje študentskih sob. Študentskih domov ni dovolj na voljo. Tistim, ki jim ne uspe priti do sob v študentskih domovih bi svetoval, da si poskušajo najti podnajemniško stanovanje, da izkoristijo možnosti različnih posredovalnic, ki obstajajo, in da zaprosijo za subvencioniranje plačila. Moje osebno mnenje pa je, da bi država z bolj dosledno inšpekcijsko politiko, ki bi odkrivala in kaznovala tiste stanodajalce, ki oddajajo stanovanja po oderuških cenah in ne plačujejo za to predpisanih dajatev, veliko prispevala k ureditvi teh razmer.

Krajnc: V prvi fazi naj se obrne na študentsko svetovalnico pri študentski organizaciji.

Türk: Predlagal bi, naj se obrne na svetovalnico pri študentski organizaciji, ki vodi evidenco o prostih sobah. Sicer pa bi se zavzel za gradnjo novih študentskih domov in za zakon o koncesijah za gradnjo takih domov.

Študentarija: Ali ste svoja študentska leta namenili izključno študiju, ali pa ste jih izkoristili tudi za potovanje, žuranja in spoznavanje novih ljudi? Nam lahko zaupate kakšno ankedoto iz študentskih let?
Jelinčič: Ko sem študiral so bili časi popolnoma drugačni od današnjih, pa vendar smo se imeli z bistveno manj denarja, bistveno bolj dobro. Anekdote iz študentskega časa so povezane v veliki meri s takratnimi revolucionarnimi študentskimi dušami in časi, ko sva, na primer, z Brankom Gradišnikom leta 1968, v času študentskih nemirov v Ljubljani, skrita pred policaji ležala v grmovju in se je po nama »poscal« policaj, ki pa naju k sreči ni videl.

Gaspari: Kot vsi mladi, sem jih izkoristil tudi za, kot pravite, druge stvari. Študentska leta so mi ostala v spominu kot ena najlepših in kot leta, ki so najhitreje minila. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi ga zagotovo v to obdobje, zaradi vsega – spoznavanja novih stvari in ljudi, medsebojnega druženja…

Krajnc: Ah, študentski časi, to so bili časi;še posebej, ker sem bival v študentskem domu. To je bilo tista prava študentska izkušnja. Prav tako kot vsi mladi sem se vedno rad poveselil s prijatelji, odigral partijo taroka, šel na kakšno tekmo, koncert ali dober žur, ali pa malo »pošportal«. Ampak to tudi še sedaj rad počnem.

Türk: Kot študent sem se veliko ukvarjal z delom v nevladnih organizacijah, zlasti na področju človekovih pravic in OZN. Sicer pa smo tudi žurali, seveda.

Študentarija: Kaj mislite o mladih nasplošno? So mladi po vašem preveč pasivni v današnjem času, kako jih bolj aktivno vključiti v družbene debate, politiko? Se Vam zdi vloga predsednika pri tem zelo pomemebna?
Jelinčič: Danes so mladi zelo introvertirani, mnogi izmed njih razmišljajo le o tem, kako bodo po končanem študiju postali veliki poslovneži z debelo denarnico in malo dela. Kritičnosti do njih samih, do okolice, predvsem pa pravilnega odnosa do dela jim zelo primanjkuje. Zagotovo je pri tem vloga predsednika zelo pomembna, zato nameravam kot predsednik imeti precej pogovorov s študentarijo, jim kaj svetovati, pa tudi od njih pridobiti kakšno modro misel in jim pomagati.

Gaspari: Ne bi rekel, da so pasivni. Mislim, da se odzivajo, veliko skozi različna delovanja pri nevladnih in humanitarnih organizacijah, aktivni so na lokalni ravni, v kulturnih dejavnosti…, podmladki strank pa dokazujejo, da so aktivni tudi v političnem življenj. Kot predsednik države si bom prizadeval, da bo čim več mladih vključenih v družbeni dialog, in to na vseh ravneh. Da bodo imeli priložnosti še bolj aktivno sodelovati v procesih družbenega odločanja in razpravah o naši prihodnosti. To se mi zdi pomembno za zdrav razvoj družbe.

Krajnc: Menim, da bi se morala študentska populacija bolj politično aktivirati z večjo udeležbo na raznih volitvah in v obliki raznih pobud, pa tudi kritik države in oblasti. Naj študenti ponovno postanejo politična avantgarda in politično relevanten segment javnosti in družbe. Ko bom jaz predsednik, bom prav gotovo igral pomembno vlogo pri tem, saj dokazujem, da politika ni razervirana le za starejše ljudi in da moramo mladi sami poskrbeti, da bo naš glas slišen ter da bomo upoštevani pri sprejemanju najpomembnejših odločitev o naših življenjih.

Türk: Aktivna participacija mladih na vseh ravneh družbenega življenja je v zadnjih letih zelo aktualna tematika tako v Evropski uniji kot v Svetu Evrope. Zdi se mi zelo pomembna tematika, ki bi ji tudi v Sloveniji morali posvečati več pozornosti. Na univerzi srečujem veliko mladih ljudi, ki so nesebično angažirani v humanitarnem in drugem nevladnem delu. Mislim, da mladi niso pasivni. Nasprotno, mislim, da je v Sloveniji ogromno mladih ljudi, ki bi si želeli vključevanja v različne organizacije, pa ne vedo, kje začeti. Za take mlade mora poskrbeti država, seveda tudi predsednik države, z dovolj močnimi akcijami osveščanja, kjer se mladim ponudi možnost aktivnega sodelovanja na vseh ravneh.

Študentarija: Vaše mnenje o Bolognski reformi ter o sami izvedbi pri nas? Je prinesla več slabih ali dobrih stvari? Katere?
Jelinčič: Bolonjska reforma se pri nas izvaja bolj počasi, najpočasneje v okviru Ljubljanske univerze, oziroma posameznih njenih fakultet, ki so še vedno prežete z mastodontstvom starega režima in starega razmišljanja. Dokler se ne bo reforma uredila, utekla in ustalila, bo zagotovo še kar nekaj problemov, dobra stran pa je komplementarnost študija na vsem evropskem nivoju.

Gaspari: Novi študijski programi kot jih priporočajo smernice Bolonjskega procesa, naj bodo zasnovani tako, da se čim bolj upošteva ustvarjalnost in interes posameznika. Študent naj bi imel možnosti izbirati vsebine znotraj programa, nabiral naj bi kreditne točke glede na osebni kurikul, izbiral naj bi pri posameznih vsebinah tudi med šolami / fakultetami znotraj univerze (notranja mobilnost) in med univerzami doma in na tujem (zunanja mobilnost). Pri vrednotenju študijskega procesa naj bi bil udeležen in podobno. Bologna je evropska zaščitna znamka: v filozofiji in metodologiji, v inštrumentih (ECTS, dodatek k diplomi), v sodelovanju in tekmovanju za novo znanje, v partnerstvu med vsemi sodelujočimi, v mobilnosti študentov, učiteljev in raziskovalcev, v sodelovanju med učitelji, med univerzami ter posledičnim odpiranjem univerz. Profil univerze se spreminja, oddaljuje se klasična tradicija, nastajajo sodobne univerze. Če bo prenova po Bologni v Sloveniji pretežno kozmetična, torej bodo temeljne spremembe le v organizaciji študija, filozofija pa bo sledila tradiciji starega izvajanja, se bo na dolgi rok pokazalo, da je bila le reforme zaradi reforme.

Krajnc: Kot ideja bolonjski proces ni slab, saj omogoča poenotenje in večjo mobilnost, v slovenskem visokošolskem prostoru pa si ga vodilni (zlasti na ministrstvu za visoko šolstvo) v določenih segmentih razlagajo kar čudno. Tu bi bilo verjetno dobro implementirati dobre prakse iz vodilnih držav na tem področju.

Türk: Menim, da gre pri bolonjski reformi za celovit in evropsko usklajen pristop, ki je prinesel več pozitivnih stvari, saj od visokošolskih institucij zahteva »prevetritev« načina poučevanja ter dialog z gospodarstvom in širšo družbo, zlasti pa večjo mobilnost študentov. Vprašanje pa je ali bo ta reforma v redu izvedena. Izkušnje iz drugih držav niso spodbudne. Meni bi bilo v zadovoljstvo že, če bi povečali kroženje študentov po Evropi – z jasno opredelitvijo, da se vrnejo v svojo domovino in tam vsaj nekaj let po koncu študija tudi delajo.

Študentarija: Zakaj se kandidirate za predsednika so Vas že neštetokrat spraševali, nas pa zanima katere tri lastnosti, ki Vas opisujejo, si lahko štejete v prid in se Vam zdijo poglavitne za vodjo naroda?
Jelinčič: Patriotizem, predanost služenju svoji domovini in državljanom ter da držim besedo.

Gaspari: Pomembna lastnost se mi zdi sposobnost delovanja v zdajšnjih razmerah in pogled naprej, resnicoljubnost in poštenost, načelnost in seveda spoštovanje vseh in vsakogar.

Krajnc: Srčen, vztrajen in dinamičen.

Türk: Sem miren, preudaren in sem človek konsenza. V Sloveniji potrebujemo konsenz. Na to se lahko Slovenke in Slovenci zanesejo. Name se lahko zanesejo.

Študentarija: Kako mislite Slovenijo predstavljati v zunanjem svetu? Kaj je tisto, kar bi morali storiti za našo boljšo prepoznavnost?
Jelinčič: V prvi vrsti nameravam tujim državnikom predstaviti pravo slovensko zgodovino in prenehati že enkrat z bedastimi aksiomi, ki nam jih je v glavo zabila berlinska zgodovinska šola v svojem iskanju po “Lebensraumu” češ da smo se priklatili sem iz ruskih step v 6. stoletju. Povedati jim je treba, da smo avtohtoni potomci slovanskih Venetov ter od vekomaj na teh prostorih, ter da evropska kulturna podstat temelji na naših koreninah. Ravno tako je tujcem treba povedati tudi o pol pretekli zgodovini, kjer smo se Slovenci borili na strani zaveznikov za razliko od Hrvatov, ki so bili eksponenti fašizma in nacizma, pa tudi o najnovejši zgodovini, ko je Hrvaška dovolila napad sil JLA s svojega ozemlja in s tem po mednarodnem pravu postala agresor na Slovenijo. Konkretno za boljšo prepoznavnost pišem knjigo o slovenskem grbu in zastavi v povezavi s heraldiko in veksilologijo, ki bo izšla predvidoma konec letošnjega leta.

Gaspari: Predstavljanje države v zunanjem svetu mora biti usklajeno tako med vlado, državnim zborom kot predsednikom republike. Mislim, da smo z uvedbo enotne evropske valute – evra naredili ogromno za našo prepoznavnost, za prepoznavnost države, ki je kot prva nova članica vstopila v ta elitni klub. Veliko se da še narediti na področju večje prepoznavnosti naših blagovnih znamk. Kultura in šport pa mislim, da sta že zdaj glavna promotorja naše prepoznavnosti v svetu.

Krajnc: Vsi jadikujejo nad našo slabo prepoznavnostjo, pa kot taka sploh ni tako zelo slaba. Za boljšo prepoznavnost je potrebno poskrbeti predvsem z pozitivnimi idejami, promocijo in oživitvijo inovacij, ki dlje od ideje žal ne prihajajo. Včasih smo to znali.

Türk: Posebej je pomembno, da se predsednikov status dobro uporabi v sodelovanju z državami, ki imajo predsedniške sisteme in med katerimi mnoge države ponujajo pomembne možnosti za slovensko gospodarstvo. Takšni trgi za Slovenijo so na primer v vzhodni Evropi, denimo v Rusiji, v vseh državah srednje Azije ali na primer na Daljnem vzhodu, posebej na Kitajskem. Seveda mora biti predsednik angažiran tudi v zadevah Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij, zlasti OZN. Vseskozi je treba upoštevati, da je v mednarodnih odnosih predsednik republike, ko potuje po tujini, vselej šef države. Ta njegov status lahko samo koristi zunanji politiki, a tudi uresničevanju interesov slovenskega gospodarstva. V svojem delu v OZN sem se srečal in pogovarjal s kakšnimi stotimi predsedniki držav ali vlad in tako pridobil dobro predstavo o tem, kaj bi lahko kot predsednik Slovenije storil v korist naše države. Po mojem mnenju bi morali biti prepoznavni po kakovosti naših proizvodov in vlagati v znanost, da bi to dosegli. Morali bi imeti tudi bolj izdelano zunanjo politiko. Tudi tako bi postali bolj spoštovani. Prepoznavnost namreč ni dovolj – tudi države v krizi so »prepoznavne«. Vendar mi želimo biti nekaj drugega. ®elimo biti prepoznavni po dosežkih na različnih področjih in tukaj brez znanja ne bo šlo.

Študentarija: V kakšnih primerih bi kot predsednik lahko uporabili znanje, ki ste ga pridobili med svojim študijem?
Jelinčič: V vseh primerih, saj je znanje kompleksno in precej široko.

Gaspari: Študij ti ne da samo znanja za opravljanje določenega poklica, naučiti te mora razmišljanja, odzivanja in delovanja v različnih življenjskih situacijah in na različnih delovnih mestih. V kolikor visokošolskim organizacijam to uspe, lahko rečemo, da so kvalitetne. Zagotovo bom lahko uporabljal znanje jezikov, pa razumevanje delovanja gospodarstva in s tem temelja za uspešni razvoj vsake družbe, kar omogoča predvidevanja prihodnjih situacij in dovolj zgodnje zaznavanje problemov v družbi. Znanje in poznavanje ekonomije je za predsednika države pomembno, kajti, če država ni gospodarsko uspešna, če dohodek v njej ni pravično porazdeljen med njegove ustvarjalce in podobno, bo v družbi začelo prihajati do napetosti. In če je predsednik sposoben to zaznati pravi čas, razumeti vzroke, videti rešitve in na podlagi vsega tega opozoriti pristojne, lahko pomembno vpliva na prihodnji razvoj dogodkov in nenazadnje tudi na blaginjo ljudi. Razumevanje odnosov v družbi in še marsikaj tistega, kar sem se naučil na fakulteti in potem nadgrajeval z delovnimi izkušnjami ter lastnim izobraževanjem, bi zagotovo lahko koristno uporabil.

Krajnc: V veliko primerih. Predvsem pa pri pogajanjih, lobiranju in komunikaciji.

Türk: Kot profesor mednarodnega prava in diplomat s praktičnimi izkušnjami bi lahko marsikaj prispeval pri vodenju države. Vse te izkušnje pa imajo podlago v mojem študiju na Univerzi v Ljubljani. Pravzaprav je ta tudi temelj vsega kasnejšega dela in zato tudi nujen element vsega, kar bi počel.

Študentarija: Za konec, lahko našim bralcem študentskega portala zaupate neko Vašo misel, napotek, ali nasvet
Jelinčič: Poslušajte tiste, ki vas kritizirajo in se ogibajte tistih, ki vas hvalijo. Prvi vam bodo dali nekaj koristnega, drugi od vas iščejo korist.

Gaspari: Nasvet: mislite na jutri.

Krajnc: Ko se bomo mladi malo bolj postavili zase bodo tudi oblasti bolj naklonjene našim idejam. Ni dovolj jamrati ob pivu, celo govoriti, da en glas ničesar ne spremeni, treba je na volitve. Že samo z večjo volilno udeležbo, ne glede na to, koga bi mladi volili, bi uspeli narediti velik premik naprej. Priložnost mladim moramo dati najprej sami, mladi.

Türk: Planirajte zgodaj, planirajte pogosto, preverjajte svoje načrte in pazite, da vam priložnost ne uide iz rok. Priložnost se vselej pojavi. Gre le za to, da jo pravočasno spoznamo in pravilno izkoristimo.

Ekipa Študentarije je priložnost predstavljanja ponudila tudi ostalim predsedniškim kandidatom, ki pa se večinoma zaradi svojih obveznosti niso mogli odzvati. Predsedniška kampanja se je tako v prvem krogu končala, kdo pa nas je najbolj prepričal pa bo znano po volitvah.

Intervju: Breda F., Damir V., Dejan P.