“Ovo je mesto za ljude koji od muzike traže nešto više: filozofiju, mudrost, način življenja”.

Pred dobrim in nekaj mesecem sem v knjigarni med znižanimi CD-ji odkrila nek album, z naslovom Izmeðu krajnosti. Zanimiva mi je bila naslovna stran, ampak res! Za AZRO še v življenju nisem slišala. Ko sem o skupini povprašala malo starejšo kolegico mi je v stilu: »ja, halo?!« povedala, da gre za enega največjih rock bendov v bivši Jugi. Po nekaj klikih na googlu sem dojela, da gre za eno resno kulturno luknjo v mojem sicer že tako tipično generacijsko okrnjenem poznavanju zgodovine naše ljube domovine, in vsega čemur je nekoč pripadala (po drugi strani pa, včasih,  skoraj romantična spogledljivost z nostalgijo, katere del smo pravzaprav bili le kot zadnja generacija pionirčkov).

“Ovo je mesto za ljude koji od muzike traže nešto više: filozofiju, mudrost, način življenja” je napis na izmed strani, posvečenih temu legendarnemu bendu. In kako zanimivo, malo pred tem mojim odkrivanjem AZRE sem imela neke resne dileme okoli filozofije glasbe, o zgodovini glasbe, poznavanje izvora glasbenih stilov… In eto, pojavili so se AZRA.

Med obvezno poznavanje njihovih komadov sodijo fa fa fa (tega najverjetneje celo poznate),  balkan, lijepe žene prolaze kroz grad, a šta da radim. In po mojem priporočilu še pesem jesi li sama večeras, ki me je danes že desetič zaporedoma spravila v jok.

AZRA so imeli svoj zadnji koncert leta 1989, od takrat nastopajo v okrnjeni zasedbi (z gosti) brez legendarnega frontmana skupine Branimirja Johnnyja Štuliæa. Koncertna dvorana Cvetličarne se je ob njihovem obisku pretekli teden napolnila skoraj do kraja, na odru je enega prvih komadov odpel tudi Pero Lovšin: «…dodirni me jednom, popuši mi ponos draga.« V prvih vrstah so se v čisto pravem rock ambientu razdivjali malo mlajši obiskovalci koncerta,  starejši poznavalci skupine pa so (žal) obstali bolj zadaj. Večer v znamenju jugo rock nostalgije je za mlajšo publiko minil vse prehitro, a vendar – AZRA s svojim kultnim frontmanom Johnnyjem ostaja del pomembne kulturne zgodovine Jugoslavije, s komadi in svojimi besedili pa marsikomu še mnogo več: filozofija, modrost, način življenja… ljubezen. Rock.