Leta 1961 podjetje Ljubljanski kinematografi dobilo od mesta Ljubljane v upravljanje Kino Šiška, kjer so od 1964 do konca 80-ih let predvajali filme, nato pa je zmanjševanje obiska pripeljalo do tega, da so kino zaprli in ga oddajali samo še za razne prireditve in predavanja. Kino so nato leta 1994 zopet usposobili.

Po odprtju ljubljanskega Koloseja 2001 je kino Šiška s svojimi 725 sedeži že drugič zaključil svojo zgodbo. V času od oktobra 2002 do 2007 so v prostorih Kina Šiška nastajali umetniški projekti, odvijale so se plesne in gledališke ustvarjalne delavnice, obnovitvene vaje za predstave skupin in posameznikov in plesne akcije. Takrat je med drugim stavba nekdanjega kina prešla v last MOL. Civilna iniciativa, v kateri je bil vseskozi aktiven današnji mestni svetnik Gregor Tomc, pa si je že v času mandata Vike Potočnik in Danice Simšič prizadevala, da bi Ljubljana dobila center urbane kulture.

Leta 2004 je Kino Šiška postal eden od infrastrukturnih ukrepov, zapisanih v Nacionalnem programu za kulturo.

Mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti naj bi poleg Stare elektrarne vključeval se Metelkvo 6 in bivši Kino Šiška. Zapuščene prostore naj bi spremenili v večnamenski prostor za gledališke in plesne predstave, video dela in instalacije, uredili pa naj bi tudi bar, cyber caffe, prostor za vadbo in garderobe. Obnavljanje je načrtovano za konec leta 2005. Za investicije v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti se predvidevajo sredstva Evropskih skladov. (A. Rihter, Delo: 20 avgust 2004)

Trg prekomorskih brigad 3,
1000 Ljubljana

info@kinosiska.si

www.kinosiska.si

+ 386 30 310 100

Z mrtve točke se je projekt v izvedbeno fazo premaknil šele 2006 s prihodom novega ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je projekt uvrstil med prednostne v svojem programu.

Center urbane kulture Kino Šiška je središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Ljubljani ter v širšem slovenskem prostoru. Je prvi in edini projekt svoje vrste v regiji, namenjen koncertnim, gledališkim, plesnim in eksperimentalnim dogodkom, skrbel pa bo tudi za produkcijske pogoje (vadbo, laboratorije in studie). S svojim programom Kino Šiška predstavlja in združuje urbanost, multikulturnost, politično neobremenjenost, tehnološko naprednost in vzpodbuja inovativnost, kreativnost ter mednarodna povezovanja.

Z arhitekturnimi in tehnološkimi inovacijami na kar 2.468 m2 se Kino Šiška uvršča med večje in tehnično najsodobnejše objekte svoje vrste v Evropi. V veliki dvorani Katedrali premore 800 stojišč oziroma 450 sedišč na 743 m2, ki se lahko prilagajajo posameznim, večinoma glasbenim in gledališkim dogodkom, v mali dvorani Komuni pa 150 sedišč na 205 m2 za intimnejše, pretežno eksperimentalne in debatne dogodke. Pričakovano povprečno letno število obiskovalcev je 100 000.