Leta 1961 podjetje Ljubljanski kinematografi dobilo od mesta
Ljubljane v upravljanje Kino Šiška, kjer so od 1964 do konca 80-ih let
predvajali filme, nato pa je zmanjševanje obiska pripeljalo do tega, da
so kino zaprli in ga oddajali samo še za razne prireditve in predavanja.
Kino so nato leta 1994 zopet usposobili.
Po odprtju
ljubljanskega Koloseja 2001 je kino Šiška s svojimi 725 sedeži že drugič
zaključil svojo zgodbo. V času od oktobra 2002 do 2007 so v prostorih
Kina Šiška nastajali umetniški projekti, odvijale so se plesne in
gledališke ustvarjalne delavnice, obnovitvene vaje za predstave skupin
in posameznikov in plesne akcije. Takrat je med drugim stavba nekdanjega
kina prešla v last MOL. Civilna iniciativa, v kateri je bil vseskozi
aktiven današnji mestni svetnik Gregor Tomc, pa si je že v času mandata
Vike Potočnik in Danice Simšič prizadevala, da bi Ljubljana dobila
center urbane kulture.
Leta 2004 je Kino Šiška postal eden od infrastrukturnih ukrepov, zapisanih v Nacionalnem programu za kulturo.
Mrežno
organizirani Center sodobnih umetnosti naj bi poleg Stare elektrarne
vključeval se Metelkvo 6 in bivši Kino Šiška. Zapuščene prostore naj bi
spremenili v večnamenski prostor za gledališke in plesne predstave,
video dela in instalacije, uredili pa naj bi tudi bar, cyber caffe,
prostor za vadbo in garderobe. Obnavljanje je načrtovano za konec leta
2005. Za investicije v mrežno organizirani Center sodobnih umetnosti se
predvidevajo sredstva Evropskih skladov. (A. Rihter, Delo: 20 avgust
2004)
Z mrtve točke se je projekt v izvedbeno fazo premaknil šele 2006 s
prihodom novega ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je projekt
uvrstil med prednostne v svojem programu.
Center urbane kulture
Kino Šiška je središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Ljubljani ter v
širšem slovenskem prostoru. Je prvi in edini projekt svoje vrste v
regiji, namenjen koncertnim, gledališkim, plesnim in eksperimentalnim
dogodkom, skrbel pa bo tudi za produkcijske pogoje (vadbo, laboratorije
in studie). S svojim programom Kino Šiška predstavlja in združuje
urbanost, multikulturnost, politično neobremenjenost, tehnološko
naprednost in vzpodbuja inovativnost, kreativnost ter mednarodna
povezovanja.
Z arhitekturnimi in tehnološkimi inovacijami na kar
2.468 m2 se Kino Šiška uvršča med večje in tehnično najsodobnejše
objekte svoje vrste v Evropi. V veliki dvorani Katedrali premore 800
stojišč oziroma 450 sedišč na 743 m2, ki se lahko prilagajajo
posameznim, večinoma glasbenim in gledališkim dogodkom, v mali dvorani
Komuni pa 150 sedišč na 205 m2 za intimnejše, pretežno eksperimentalne
in debatne dogodke. Pričakovano povprečno letno število obiskovalcev je
100 000.