Zgodovina Kluba K4 se pričenja približno s pričetkom zadnjega, bolj
liberalnega obdobja Jugoslavije. Poleg etabliranih kulturnih zbirališč
je ob prehodu iz 70-ih v 80-ta in v 80-ih ljubljanska scena resnično
vibrirala na "sub" nivojih. Za klubskim dogajanjem je stala skupina
ljudi, organiziranih v FV-ju/ŠKUC-u, njihovo delovanje v smislu
clubbinga pa je bilo prepuščeno predvsem iznajdljivosti. Prostori
najbolj angažiranih klubov so se selili iz Študentskega naselja v Rožni
dolini v Dom svobode v Šentvidu in nazaj.
Delovanje Kluba K4 je
prvič moč zaslediti v drugi polovici 80-ih, ko je v kleti stavbe na
Kersnikovi 4, sicer sedežu večine študentskih (političnih in kulturnih)
organizacij, bolj neformalno pričel delovati klub napol zaprtega tipa
pod vodstvom ŠKUC-a. Pomanjkanje ustreznega prostora in iniciativa
angažiranega dela "alter esteblišmenta" je pripeljala do pobude v UK
ZSMS (Upravni komite Zveze socialistične mladine Slovenije) za
renoviranje prostorov in vzpostavitve formalnega dela Kluba K4.
Uradno
odprtje je sledila na že takrat skoraj pozabljeni Dan mladosti, 25. maj
1989. Ambiciozno zastavljen projekt je kot programski vodja prevzel
Jure Potokar (danes priznan literarni prevajalec in pisec ter izvrsten
poznavalec glasbe, posebej jazza in bluesa), sicer pa je za klubom stal
še programski svet, ki je določal smernice dela. Novo odprti klub je v
mrtvilo tedanjega kluturnega undergrounda prinesel precejšnjo osvežitev –
ponudil je nov prostor in nov program, oboje s prepoznavnim imageom.
Javnost
je dolgo pričakovani klub sprejela z odprtimi rokami in v temini kleti
so zavetje našli feni različnih, bolj marginalnih glasbenih izrazov.
Klub je skrbel tudi za koncertno ponudbo, bodisi samostojno organizirane
koncerte bodisi tiste, ki so potekali v okviru drugih dogodkov ali
festivalov, na primer Druge Godbe.
Za pestrost programskih
večerov je poskrbela ena boljših DJ garnitur v zgodovini ljubljanskega
klubskega dogajanja: Mitja Prezelj, Boštjan Jurečič, Aldo Ivančič, Marko
Plahuta, Igor Ivanič, Marjan Dovgan, Nataša Sukič ter sodelavci Radia
Študent, ki so izmenoma skrbeli za enega od večerov. Kot DJ-ji so
sodelovali še gospodje, ki jih danes poznamo v različnih vlogah: Ali En,
Primož Pečovnik, Brane Zorman, Peter Barbarič, Aida Kurtovič, Rolando,
Jane Weber, Jure Longyka, Jimi Rasta... Znotraj kluba so svoje mesto
našli s svojim, povsem avtonomnim večerom še člani Roza Kluba.
Tekom let so se programske usmeritve sicer spreminjale, a Klubu K4 je
ves čas uspelo ohraniti znamenito sproščeno vzdušje ter obiskovalcem s
programom nuditi tisto, česar drugje niso našli. Tako se je že zelo
zgodaj na programu znašla tudi elektronska glasbe in K4 je zasedel
ključno mesto v razvoju le-te v slovenskem prostoru. Začetki so bili
skromni - večere elektronske glasbe je obiskovalo le nekaj deset
navdušencev, danes pa si življenja brez elektronike v vseh njenih
številnih pojavnih oblikah sploh ne znamo več predstavljati. Klub K4 je
danes, v sodelovanju s številnimi organizacijskimi in kreativnimi
ekipami iz vse Slovenije, vodilna inštitucija za kakovostno sodobno
urbano glasbo, ki jo predstavlja več kot 40.000 obiskovalcem letno.
Klub
K4 nudi program raznovrstnih sodobnih glasbenih zvrsti, pa naj gre za
minimal, house, techno, drum'n'bass, breakbeat, funk, nu rave, electro,
hip hop, rock ali pa najrazličnejše kombinacije naštetih, saj nadvse
radi prestopamo meje konvencinalnega, žanrsko zabetoniranega in
vsakdanjega. V Klubu K4 obiskovalci lahko uživajo ob glasbi zvezd
svetovnega formata (v pretekli sezoni smo med njimi gostili DJ Krusha,
DJ Markyja, Ellen Alien, Kenny Larkina, Stanton Warriors, Chateau
Flight...) in domačih DJ herojih, pa tudi ob odkrivanju novih domačih
talentov in undreground glasbenih inovatorjev z vsega sveta.
Osnovni
namen Kluba K4 je predstavljanje glasbenih smernic in novosti, še
preden pridejo v mainstream, premikati žanrske meje ter izobraževati o
razvoju in zgodovini glasbe. Nemalo danes tudi v tujini priznanih
slovenskih DJ-ev in producentov je svojo pot pričelo v Klubu K4, ki še
vedno deluje kot platforma za mlade ustvarjalce in jim nudi možnost, da
se predstavijo sicer zelo zahtevni in kritični, a entuziastični in
zvesti publiki.
Vendar K4 ni le glasba, saj je ena osnovnih
programskih usmeritev kluba združevanje različnih oblik urbane umetniške
izraznosti. Tako posebno pozornost posvečamo vizualnim umetnostim, vsi
letaki in drugi promocijski materiali so oblikovani s strani nekaterih
najkreativnejših mladih slovenskih oblikovalcev, vsak dogodek spremljajo
vrhunske vizualije domačih in tujih VJ-ev, organiziramo tudi državno
tekmovanje v VJ-janju, hip hop dogodke, breakdance tekmovanja,
fotografske in street art razstave... Vse z namenom obiskovalcu ponuditi
čim bolj celovito in zanimivo urbano kulturno izkušnjo.
Posebnost
Kluba K4 je, da, kot eden redkih, ponuja kakovosten klubski program
tudi med tednom – nekateri dogodki, denimo torkovi Astrodisco večeri, so
med mladimi dosegli kultni status. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da
je Klub K4 edina inštitucija v državi, ki organizira dogodke za
istospolno usmerjene – od tradicionalnih Roza klubskih večerov ob
nedeljah ter enkrat mesečno ob sobotah, do posebnih dogodkov, kot sta
izjemno odmevna Rozavizija in izbor za najboljšega drag queena/kinga
Slovenia's Next Best Drag Show, ki je hkrati tudi edini pravi drag show v
Sloveniji.
Klub K4 tako ni le še ena povprečna diskoteka,
temveč integralni del urbane kulture v Ljubljani, Sloveniji in širši
regiji, katerega legendarni status se je gradil skozi dve desetetji
predanega dela posameznikov in ekip.
Klub K4 je del Zavoda za študentsko kulturo K6/4.
Besedilo: Špela Verbič Miklič