Popotovanje na Exit 2012

Prejšnji teden od 12. do 16. julija sem obiskala Exit festival v Srbiji. Postavljen je na prečudoviti lokaciji, Petrovaradinski trdnjavi ob Donavi, ki je najbrž ena izmed najlepših festivalskih lokacij v Evropi.

Festival, ki se je začel leta 2001 kot študentski aktivistični projekt proti Milošečivečemu režimu je prerasel v enega največjih festivalov v Evropi in dobil leta 2007 nagrado za najboljši festival v Evropi. Exit privablja obiskovalce iz celega sveta, ogromno je bilo Angležev, Ircev, Nizozemcev, spoznala sem celo nekaj Avstralcev. Vrata festivala je od njegovega začetka pa do zdaj prečkalo že več kot dva milijona ljudi.

V štirih dnevih so se na več kot desetih odrih zvrstili mnogi glasbeni velikani: Gossip, Guns’n'roses, New Order, Wolfmother, Erykah Badu, Plan B, Duran Duran, Hercules and love affair, Richie Hawtin, Luciano, Miss Kittin, Avicii, Laurent Garnier in mnogi drugi. Festival je dal v okviru projekta Ce Etep priložnost nastopiti tudi mnogim manj znanim bendom iz različnih evropskih držav. Med njimi tudi našim Sarcasmom.

Gossip so prvi dan so kar malo razočarali, morda je bilo krivo to, da so začeli razmeroma zgodaj in publika še ni bila dovolj razvneta. Njihov nastop je bil nekam tog, kar je presenetljivo glede na to, kako energična je Beth Ditto ponavadi. Zadnji dan so festival zaključili zame že izpeti ameriški velikani Guns’n'roses, ki jim je pred glavni oder uspelo spraviti nepregledno množico ljudi, v kateri se je bilo nemogoče premikati, še dobro da je obstajala press bljižnica tako da sem lahko (potem, ko nam manjšim medijem niso dovolili fotografirati koncerta) hitro pobegnila na svoja dva najljubša odra, Fusion in Explosive stage. Na obeh odrih so imeli nastopajoči v tem času zelo nehvaležno nalogo, igrati pred le nekaj desetimi ljudmi.

Cene na festivalu so bile sicer malo dražje kot drugje v Novem sadu, vendar za naše razmere še vedno poceni. Pivo je stalo okrog 1.5 eura, festivalska karta pa okrog 70 eur. So si pa Novosadčani dali duška in za obdobje festivala navili cene apartmajev in hotelov.
Bolj kot sama glasba pa me je navdušilo vzdušje festivala. Razgled iz terase trdnjave na prebujajoče mesto je zjutraj res čudovit. Če dobro pogledaš lahko na Donavi vidiš ostanke tega kar je bil nekoč most, preden so ga zbombardirali Američani. Trdnjava je pravi labirint obzidij in tunelov po katerih se valijo množice ljudi in kjer na vsakem koraku vidiš nekaj novega. Čisto presenečenje je bilo, ko sem prišla na teraso trdnjave in našla ateljeje kjer umetniki razkazujejo svoja dela mimoidočim ter delijo zastonj rakijo ter pivo. Neki fotograf mi je razlagal, da je trdnjava dom okoli 200 slikarjem in fotografom ter da je v Novem sadu največja fotografska skupnost v Srbiji. Ampak glede na najino stanje, njegovo neznanje angleščine ter moje neznanje srbščine za gotovost teh informacij ne bom dajala roke v ogenj. Na Exitu navdušuje tudi znamenita Dance arena, kjer med obzidji trdnjave ure in ure pleše večtisočglava množica, medtem ko že vzhaja sonce in še naprej.

Exit festival je res hedonistični raj kjer se noč nikoli ne konča. Glasba za vse okuse, dobra hrana, poceni pijača in prijazni ljudje. Viva la Srbija. Viva la Exit! .

Ostale fotke s festivala pa so že dosegljive v Infosceni!

Foto & Tekst: Eva Krempuš