Pomen sprejemnih izpitov pri vpisu na terciarni del izobraževanja

Izbira smeri študija in s tem karierne poti številnim dijakom predstavlja težko odločitev. Sprejem končne odločitve je še dodatno otežen zaradi dejstva, da je uspešnost vpisa na izbrano fakulteto skoraj v celoti odvisna od rezultatov mature.

Dijaki se zato že dve ali celo tri leta pred vpisom na fakulteto obremenjujejo s preračunavanjem točk, obiskovanjem dodatnih inštrukcij in tečajev, ki bodo pripomogli k sprejemu na izbrano fakulteto, srednje šole pa v želji doseganja uspeha dijakov na maturi zadnji dve šolski leti dajejo vedno več poudarka pripravi na maturo in ne splošnemu pridobivanju znanja.

Kljub navedenemu se pogosto dogaja, da fakultete ne dobijo vedno najboljših študentov. To se kaže predvsem v pogostih prehodih med študijskimi programi, podaljševanju trajanja študija ter slabši obiskanosti predavanj. Že dalj časa se zato poraja vprašanje, ali je trenutna ureditev, po kateri se kot glavni kriterij za izbiro kandidatov za določen študijski program upošteva uspeh na maturi, primerna, ali pa bi morebiti morali razmišljati v smeri sprememb.

Na Resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani so se zato odločili izvesti raziskavo z naslovom “Pomen sprejemnih izpitov pri vpisu na terciarni del izobraževanja”, s katero bi ugotovili, kako so študenti Univerze v Ljubljani zadovoljni s sedanjo ureditvijo vpisa na fakultete in akademije. Zanimalo jih je predvsem ali so zadovoljni s kriteriji izbire, po katerih so bili sami sprejeti na določeno fakulteto, oziroma kje vidijo prostor za spremembe na boljše. Na tem mestu jih je še posebno zanimalo njihovo stališče o uvedbi sprejemnih izpitov in morebitnih posledicah, ki bi jih slednji lahko prinesli s seboj.

Raziskava je potekala na vseh akademijah in fakultetah Univerze v Ljubljani, rešilo pa jo je 2741 študentov. Anketni vprašalnik je bil sestavljen tako, da so študentje lahko na večino vprašanj prosto odgovorili in tako izrecno izrazili svoje mnenje.

Raziskava je pokazala, da je le okoli 10% vprašanih študentov Univerze v Ljubljani zadovoljnih s trenutno ureditvijo vpisa na terciarni del izobraževanja. Glavni razlog za to je dejstvo, da znanje, ki se zahteva na maturi, nima vedno neposredne povezave s področjem izbranega študija, prav tako pa matura ni odraz osebnostnih lastnosti posameznika, ki so za nekatere študijske smeri zelo pomembne. Večina vprašanih študentov posledično meni, da bi morale fakultete same določiti dodatne kriterija, po katerih bi izbirale svoje bodoče študente.

Glavni cilj Raziskave o pomenu sprejemnih izpitov pri vpisu na terciarni del izobraževanja je bil pridobitev mnenja študentov o tej pereči tematiki. Če namreč upoštevamo, da je bila obravnavana tematika v preteklosti že večkrat predmet razprav in da spremembe na tem področju še niso bile sprejete, lahko z gotovostjo pričakujemo, da se bomo tudi v prihodnosti še pogovarjali o tem. Rezultati raziskave lahko tako pristojnim organom bistveno pomagajo pri oblikovanju predlogov sprememb, saj izražajo mnenje tistih, ki jih bodo spremembe najbolj zadevale – študentov. Dejstvo pa je, da sprememba tako pomembnega področja zahteva svoj čas, temeljit premislek in sodelovanje vseh deležnikov.







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine
Nagradne igre

Festival Panč 2018

Podarjamo 2x2 vstopnici za letošnji festival Panč 2018 na Ljubljanskem gradu! Spodaj izpolni svoje podatke in v polje za odgovor dopiši ime in priimek osebe, ki bi se ti pridružila v smejanju nad mestom, zraven pa dopiši še datum oz. dan, ki bi ga najraje obiskala.


Spremeni besedo.