Podražitev bonov

Kot je večina slovenskih študentov že opazila, je leto 2009 prineslo tudi višje cene bonov za študentsko prehrano. V kolikor bi bila podražitev minimalna in napovedana, bi večina lahko odgovornim še pogledala skozi prste in sprejela razlago o splošnih podražitvah hrane in sestavin, tako pa je bilo povišanje cen še kako občutno, hkrati pa je bilo vse skupaj izvedeno za hrbti slovenskih študentov.

Boni nekaterih ponudnikov študentske prehrane so se tako povišali kar za 100 odstotkov, v nekaterih primerih to pomeni da so se podražili tudi za en evro. Za povprečno toplo študentsko kosilo je tako potrebno sedaj odšteti tri do štiri evre, ta cena pa počasi začenja izgubljati tisti znani pridevnik »študentska«. In kdo je krivec? Kje je razlog tej podražitvi in zakaj se je podražitev prikrivala?

Minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani David Božič pravi, da ŠOU v Ljubljani na cene bonov nima vpliva in da je bila porast cen bonov pričakovana. Vendar ne pove, da je bila pričakovana med ljudmi, ki se podrobneje ukvarjajo z boni in njihovo prodajo, prav gotovo pa ni bila pričakovana med povprečnimi študenti, katere bi morda lahko ŠOU že na začetku šolskega leta opozoril na kaj takega (če je že bilo tako pričakovano). Da bo razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju študentske prehrane stopil v veljavo s prvim dnem letošnjega leta verjetno ni bilo odločeno čez noč – torej na način, kot je za to izvedela večina študentov. ŠOU v Ljubljani in ostale podobne organizacije so še kako dobro vedele, da se bo zgodila ta podražitev, saj se v nasprotnem primeru ne bi mogli dovolj hitro pripraviti na spremembe v prodaji. Torej, zakaj študentov ni nihče obvestil o tem? Študentje so, nekateri radi pozabijo, temeljni razlog za obstoj organizacij, ki se ukvarjajo med drugim tudi s prodajo teh istih bonov. Denar teh istih študentov gre v neki meri tudi na račun študentskih organizacij, ki se ukvarjajo s prodajo bonov in ljudje, ki so zaposleni v teh organizacijah od njega dobivajo svojo plačo, ki mimogrede sploh ni slaba. A tem ljudem to očitno ni dovolj dober razlog, da bi dejansko delovali v dobro študentov, ampak vse bolj gledajo le na lasten zaslužek. Kako si tudi drugače razlagati njihovo zahrbtno ravnanje v takih primerih, korupcijo študentskih volitev in drugih nečednih poslov, katerih smo priča v zadnjem času? Kdo bo varoval študente in jih obveščal o takšnih stvareh, če ne največje študentske organizacije? In če tega ne počnejo, se lahko vprašamo zakaj sploh obstajajo? Bone lahko prodajajo tudi drugje, razni »poceni« izleti, koncerti in seminarji pa še zdaleč niso razlog za obstoj teh organizacij, ki neusmiljeno požirajo študentski in davkoplačevalski denar. Letargijo slovenskega študenta so začeli vse bolj izkoriščati in mogoče je čas, da tudi temu pride konec.

Krivdo tokrat valijo na ponudnike študentske prehrane – te iste ponudnike, ki po prejšnjih cenah niso bili zainteresirani za ukinitev študentske prehrane, dvomim pa, da so delali v svojo škodo. Povsem pričakovano je, da so ponudniki študentske prehrane izkoristili priložnost za podražitev, saj se zavedajo, da je ogromno študentov odvisno od študentskih bonov in je tako povprašenje na splošno precej togo. Zanima me, kaj bi se zgodilo v primeru, da se ponudnike postavi pred ultimat – cena bonov ostane enaka ali pa se ponudba ukine. Med skoraj 200 gostinskimi lokali bi zagotovo ostalo zadosti ponudnikov, ki bi nadaljevali s študentsko ponudbo, saj nam že samo število lokalov, ki ponujajo prehrano s študentskimi boni, da vedeti kakšen interes vlada za kaj takšnega.

Obstoječe cene bonov naj bi tako bile v veljavi do konca leta 2010, ko se bo prah polegel in bo večinoma že nova generacija študentov verjetno deležna nove podražitve. Po sedanjih izkušnjah državi očitno ni v prevelikem interesu dajati podporo izobraževanju, saj so štipendije iz leta v leto nižje, stanovanjski in sedaj tudi prehrambeni stroški pa vse višji.

Počasi bo že čas za kakšno akcijo s strani študentov, da se temu izkoriščevalskemu odnosu do študentov stopi na rep, tokrat mogoče ne samo z blagimi demonstracijami, ki bi se jih udeležilo 30-40 študentov, medtem ko bi se jim odgovorni smejali za zaprtimi vrati. Bojkot vseh študentskih bonov ni prava rešitev, saj kot že rečeno veliko študentov nima druge možnosti. Vsekakor pa bi bilo smiselno razmisliti o bojkotu tistih restavracij, ki so se odločile za največji dvig cene. Trenutno najvišjo dovoljeno ceno bonov prakticirajo že v šestih restavracijah – Don Felipe na Poljanski, Da Bu Da na Šubičevi, Joe Pena`s na Cankarjevi, Picerija Napoli na Gradnikovi, Klinika Štorklja na Zaloški in Cvrtnica na Slovenski cesti. Premislite, ko boste naslednjič stali v vrsti za bone, saj je ponudnikov res ogromno.

Beremo lahko tudi komentarje nekaterih, ki se jim cene bonov zdijo smešno nizke in ne razumejo pritožb študentov. Najprej jih lahko povabimo, da si ogledajo »Študentske porcije« v restavracijah s študentsko prehrano, saj so v veliko primerih te očitno manjše kot »navadne porcije«. Nato pa naj upoštevajo še ostale stroške, ki jih imajo študenti. Študentskih domov je premalo, veliko študentov mora poiskati drugo bivališče – s stroški to nanese povprečno 200eur (govorim za stanovanja, v katerih je več študentov). K temu naj se dodajo še stroški prevoza do Ljubljane in nazaj, stroški prevozov po Ljubljani, stroški za hrano (z 1 bonom pač težko preživiš cel dan), stroški študija (posebno tisti za izredne študente) in ostali stroški. Nekaterim pač vsega ne krijejo starši. In v tem primeru pridemo do takšnega zneska, da se lahko vprašamo – ali država podpira študente da študirajo ali pa da si krijejo stroške z delom preko študentskih servisov in na izpitih plonkajo ter študirajo po 5-6 let? Pravtako so študentje (vsaj tisti, ki redno hodijo na predavanja in vaje) v tem primeru prisiljeni sprejemati nezanimiva študentska dela, ki jim prinašajo hiter zaslužek, ker enostavno nimajo časa za razvijanje svojih projektov in pridobivanje pravih delovnih izkušenj. Večina tistih, ki pa to počnejo (pohvalno!), pa na faks ponavadi zahajajo bolj redko in ga smatrajo za neko obstransko dejavnost.

Študenti dragi, dajte se prosim končno zbuditi! Včlanjevanje v Facebook skupine ne bo dovolj. Če pa niste zmožni več kot to, pa dejansko drži mnenje tistih, da tudi boni niso hudo predragi…