Parlament

Ni komentarjev

Moralni razkroj, upadanje, pomanjkanje, popolna odsotnost moralne dignitete parlamenta – kdo jim botruje?
Smo krivi "mi", ki izbiramo, volimo "napačne" ljudi? Smo krivi tisti, ki omogočamo prosperiteto "pečejem in ruparjem" našega sveta" ?
Bi lahko bila težava v sami osnovi, "počelu", ideji "parlamentarne demokracije" in našega idealiziranja te kot "najboljše med slabimi" ?
Smo v svoji naivnosti, zanašanju, poklanjanju pozornosti in zaupanja, vere v sistem "posredniške demokracije" in nje eminentnih predstavnikov, posrednikov do narodove "sreče in blagostanja", nenehnega spodbijanja naše "vere" vsakič, ko se izkaže, da smo izbrali napačnega "mesijo", v preprostih faktih življenja o "pokvarljivosti človeške narave, na eni strani in dejstvu, da se pustimo "peljati na led" vedno znova in da smo v, nekakšni popolnoma brezumni maniri, vedno znova, vedno bolj, tudi "razočarani", šli predaleč ?
Dejal bi, da težava ni v parlamentu, politikih, "pokvarljivosti njihove narave", težava je v naši percepciji in agiranju; s svojo prisotnostjo na volitvah dajemo temu cirkusu nepotrebno, še manj zasluženo pieteto.
Mar ni že čas, da v dobi nekoč nezamisljivega sveta, kot "globalne vasi", razvoja informatike, nepotrebne profiterje razdedinimo, razlastimo moči "posredništva" in neslutenih možnosti manipulacije, ki jih ta s seboj prinaša ?!