Pariz po študentsko – Kako poceni v Pariz?

Kje poceni jesti v Parizu? Kaj si ogledati? Imajo študenti kje popuste? Pred obiskom Pariza si takšna in drugačna vprašanja verjetno postavlja večina študentov (in tudi ostalih turistov), zato vam bomo v tej reportaži poskusili na nekaj takšnih vprašanj odgovoriti iz prve roke.

Pariz sva z Niko obiskala leta 2011 v času prvomajskih počitnic, saj večina pravi, da je mesto v tem letnem času najlepše. Predvsem je pomembno, da se izogibate poletnim mesecem, ne samo zaradi vročine, ampak tudi zaradi velikega števila turistov, ki takrat dobesedno zasedejo vsak kotiček mesta.

Kar se tiče samega prevoza do Pariza ni nekega pravila, razen seveda tega, da v primeru prevoza z letalom karto rezervirate čimprej. Možnosti je veliko, iz Ljubljane direktno v Pariz trenutno letijo letala Adrie, Air Francea in Easyjeta, možne pa so tudi kombinacije s poleti iz Italije (Benetk), Avstrije ali Hrvaške – v tem primeru je najbolje, če kar takoj na TEJ POVEZAVI preverite tudi ceno prevoza do Benetk in nazaj. V kolikor se boste na pot podali v takšnih popularnih terminih je priporočljivo, da karto rezervirate že kar 2-3 mesece prej, saj boste v tem primeru zanjo odšteli veliko manj, kot če jo kupite v zadnjem hipu. Vsekakor pa preglejte ponudbo vseh prevoznikov, študentje pa preglejte še spletni portal Študentske turistične agencije.

Let do Pariza traja približno 2 uri, najin prvi stik s francoskimi tlemi je bilo letališče Charles de Gaulle, nekatera letala pa letijo na letališče Orly. Takoj na letališču imate veliko možnosti, da vas bodo obkrožili taksisti, ki vam bodo ponujali »najcenejši« prevoz do Pariza, kar v tem primeru pomeni 40 eur za 2 osebi. Seveda je veliko ceneje na letališču kupiti karto za vlak z oznako RER B, ki stane 8,40 eur za 1 osebo. Priporočamo, da jo kupite takoj na informacijah pri prevzemu prtljage, saj tam načeloma ni takšne vrste kot kasneje na avtomatih pred vstopom na vlak, kjer pač karto kupujejo vsi ostali. Po prevzemu prtljage in s karto za vlak v žepu sledite oznakam za CDGVAL (vlaki, ki vas zastonj peljejo med terminali na letališču), v kolikor se nahajate na Terminalu 1, saj vlak za Pariz vozi iz Terminala 3 in 2. Vsi vlaki na postaji  vozijo v center Pariza, tako da ni bojazni, da bi se usedli na napačnega. Pot vam bo vzela okoli 45 minut, tako da si na začetku kar izborite kakšen prosti sedež, posebno če imate s seboj veliko prtljage. Najbolje bo, če izstopite na postaji Chatelet les Halles, ki je ena največjih postaj v Parizu, saj povezuje tako vse 3 vlake, kot tudi 4 različne metroje. In tukaj se pustolovščina lahko začne…

Nastanitev

Pred odhodom v Pariz sva porabila par dni za brskanje po različnih portalih, ki ponujajo rezervacije hostlov in hotelov v Parizu. Iskala sva čimbolj poceni nastanitev, ki je blizu metroja in da ni ravno »luknja«. Po koncu iskanja sva ugotovila, da bova za najbolj poceni hostel v tem terminu odštela 50 eur na nočitev za 2 osebi, kar se nama je zdelo kar drago, upoštevajoč dejstvo, da gre za bivanje v skupnih prostorih z neznanci, uporabo skupnih sanitarij in podobno. Zato sva se po nasvetu mnogih Slovencev, ki so že obiskali Pariz, odločila za rezervacijo hotela Paris v predelu La Defense, ki ne velja za center Pariza in ta odločitev se je izkazala za zelo dobro, posebno ker je lastnik Slovenec, ki vam lahko da ogromno nasvetov. Gre za prijetno okolje s parki in muzeji, ki pa ima prav tako vse na dosegu roke. V bližini hotelov so pošta, park, supermarket, fast food, McDonalds in tudi nekaj restavracij, metro pa je oddaljen maksimalno dobrih 5 minut hoje. Z metrojem pridete v strogi center Pariza v 10-15 minutah, direktno vas pripelje do Louvra, križa pa se z večino ostalih metrojev in vsemi vlaki, tako da je povezava zelo dobra, je pa res da je sicer ta okraj kar daleč od “dogajanja” in ste vedno vezani na metro.

Ker pa je za Pariz značilno, da je (posebej ob popularnih terminih) nabito poln turistov, se zna zgoditi, da bodo tudi hoteli precej zasedeni v času vašega obiska oz. vam morda ne bo ustrezalo, da ste nastanjeni v tej malce oddaljeni četrti. V tem primeru bo najbolje, da si vzamete nekaj več časa in preverite različne akcije prenočišč, saj je Pariz ogromno mesto in zagotovo lahko najdete tudi kaj bolj ugodnega. Ker pa je za nekatere iskanje prenočišč kar zamudno opravilo, vam malce pomagam – Kliknite na tole povezavo, ki vas bo pripeljala direktno na ponudbo Bookinga, vse kar preostane je da vpišete željene datume in hotele vam bo takoj razvrstilo po ceni od najcenejšega naprej. Nato pa le upoštevajte ocene drugih uporabnikov in se odločite za najboljšo “price/performance” kombinacijo za svoj žep.

Prehranjevanje

Hrana in pijača v Parizu sta v primerjavi s Slovenijo dragi, vendar se z nekoliko premišljenim nakupovanjem lahko izognete enormnim stroškom. V kolikor pa boste želeli na kavo prav na Elizejskih poljanah, boste zanjo odšteli 5 eur, za malo Heineken pivo pa 11eur. Že v prvih vzporednih ulicah pa so cene že pol nižje. Vsekakor se za potešitev žeje in lakote splača s seboj v nahrbtniku nositi kakšno plastenko vode in sendvič. Vodo pa lahko tudi kupite od uličnih (pre)prodajalcev, ki jih v bližini večjih znamenitosti kar mrgoli. Seveda tu pridejo v poštev pogajanja, a v vsakem slučaju boste na tak način za plastenko vode direktno pod Eifflovim stolpom odšteli največ 1eur, medtem ko vas bo sladoled na stojnici stal 4,5eur. S tem žal ulični prodajalci še niso opremljeni.

Kar se tiče prehranjevanja v restavracijah velja nekaj pravil. Nikoli ne vstopite v restavracijo, ki pred vhodom nima izobešenega menija. Verjetno ste tudi sami že slišali anekdote o ljudeh, ki so na tak način za eno večerjo porabili cel svoj počitniški budget. Najbolj se splača naročevati različne menije, ki vsebujejo tako hrano kot pijačo, saj se te da večkrat dobiti po nižjih cenah. Vendar pazljivo – če bo vaše naročilo kakorkoli odstopalo od vsebine menija, vas to zna dobro udariti po žepu. Med študenti je sicer za prehrambene namene najbolj priljubljena Latinska četrt (južno od reke Sene), kjer vam jedi med drugim pripravljajo tudi kar na ulici po zelo ugodnih cenah.

Prevoz po Parizu

Metro je zakon! To verjetno lahko reče prav vsak, ki se je kdaj že vozil z njim. Nikakor ne pomislite na najem avtomobila, saj lahko z metrojem hitro in enostavno pridete v vsak del Pariza, tisti bolj oddaljeni predeli pa so načeloma dosegljivi z vlaki RER.

Nakup vozovnic je možen preko avtomatov, ki jih najdete na vsaki postaji (plačilo je možno z gotovino ali karticami), lahko pa jih kupite tudi že vnaprej na letališču. Tukaj je dobro oceniti katera vozovnica bi vam najbolj ustrezala. Možno je namreč kupiti 2-5 dnevno vozovnico za neomejeno število voženj, a se le te ne izplačajo vedno. Cena 5 dnevne vozovnice za 3 zone je namreč 39eur, lahko pa se odločite za nakup ti. »carneta« – 10 vozovnic po ceni 12eur. Midva sva v 7 dneh porabila vsak po približno 2 carneta, tako da se nama nakup 5 dnevne vozovnice ne bi izplačal. Je pa res, da sva obiske načrtovala tako, da so si bile znamenitosti blizu in sva med njimi kdaj pot tudi prepešačila, imela pa sva tudi 2 celodnevna izleta na področju, kjer ni metroja.

V kolikor pa v Parizu ne nameravate zgolj obiskovati znamenitosti, ampak tudi malo na slepo odkrivati mesto s pomočjo metroja in vsak dan hoditi jesti v Latinsko četrt, pa se nakup 5 dnevne vozovnice verjetno izplača. V vsakem primeru pa imejte vedno s seboj kakšen dober zemljevid z vrisanimi metroji, da boste lahko sproti kombinirali prestopanja in se vsaj približno orientirali kje se nahaja metro postaja (te so v nekaterih primerih zelo dobro skrite).

Kaj videti in kako?

Eifflov stolp (Tour Eiffel)

Nekateri pravijo, da je grd, drugi da je preveč skomercializiran, vsi pa se strinjajo, da je gneča pred/pod njim enostavno prevelika. Ampak bodimo realni – če boste obiskali Pariz se boste v najslabšem primeru vsaj večkrat fotografirali pred njim. Še bolj verjetno pa je, da se boste vseeno postavili v dooolgo vrsto ter računali koliko praznih dvigal bo še potrebnih, da boste končno na vrsti tudi vi. Obstaja pa par trikov, da se tudi temu izognete:

- Izogibajte se obisku Eifflovega stolpa v poletnih mesecih in med vikendi
- Vstopnico si kupite vnaprej preko spleta, saj greste z že kupljeno vstopnico lahko v posebno vrsto
- V vrsto se postavite čimbolj zgodaj zjutraj, največja gneča nastane po 12h (stolp se odpre ob 9h ali 9:30, odvisno od termina obiska)
- Dvigal je več, zato se ne postavite v prvo vrsto, ki jo zagledate, ampak preverite še dolžino ostalih (in seveda preverite, ali sploh stojite v pravi vrsti, saj so nekateri vstopi samo za skupine ali obiskovalce z rezervacijami)
- Ko enkrat pridete v dvigalo ne izstopajte že na prvi »postaji«, ampak na zadnji, saj je sicer potrebno ponovno čakati na naslednje dvigalo (v novi vrsti)

Z upoštevanjem teh navodil se boste zelo verjetno izognili par urnemu čakanju v vrsti in s tem prihranili kar nekaj izgubljenih živcev. Kakorkoli – ko boste enkrat na vrhu, verjetno ne boste več razmišljali o gneči, saj boste raje z vrha simbola Pariza pod seboj občudovali celo mesto.

Vstopnice na licu mesta so nekoliko dražje in prilagojene vašim željam. Tisti stari do 24 let boste za vstopnico odšteli od 3,70€ (za ogled spodnjega dela stolpa po stopnicah) do 11,80€ (za ogled celotnega stolpa z dvigalom), starejši pa boste za vstopnico odšteli od 4,70€ do 13,40€.

Slavolok zmage (Arc de Triomphe)

Do Slavoloka zmage vodi 12 avenij, ena izmed teh pa so tudi Elizejske poljane, razvpita postojanka uličnih nastopačev, pozerjev v dragih kafičih in seveda vseh željnih shoppinga. Okoli Slavoloka je postavljen ogromni krožni tok, kamor se zlivajo reke avtomobilov in res fascinantno je opazovati kako se vozniki uspejo dogovoriti med seboj brez kakršnihkoli semaforjev, znakov ali prometnih policistov. Tek čez cesto pod Slavolok zmage odsvetujemo vsem s slabim srcem.

Vstopnica za ogled vrha Slavoloka zmage stane 13eur za vse stare od 18 do 25 let. Ogled priporočamo v večernih ali nočnih urah, saj se zaradi gostega prometa okoli Slavoloka odvija prava igra luči. Zatem pa se po Elizejskih poljanah lahko podate do druge strani oz. Concorda (Place de la Concorde), kjer poleg vodnjakov najdete tudi 3200 let star obelisk in čudovit pogled preko Elizejskih poljan na Slavolok zmage. Ob večernih urah lahko naredite tudi kakšno lepo fotografijo osvetljenega Eifflovega stolpa, ki je zelo dobro viden s te strani, posebno ob reki Seni.

Parc Asterix

Ob planiranju obiska Pariza se boste verjetno spomnili tudi na enega bolj znanih zabaviščnih parkov. Ampak mi vam svetujemo – pozabite na Disneyland! Če nimate majhnih otrok in vam ni do fotografiranja z Miki Miško ali ogledovanja neskončnega števila pravljičnih dvorcev, vam veliko bolj priporočamo obisk Parc Asterix-a (poleg tega se lahko tukaj fotografirate z Obelixom, ki je veliko bolj kul

Parc Asterix vas čaka kakšnih 30 kilometrov severno od Pariza in ponuja vsaj nekaj pravih adrenalinskih užitkov, poleg tega pa verjetno ne boste večino svojega časa preživeli v dolgih vrstah. Do Asterixa pridete najlažje (in najceneje) z vlakom RER B, s katerim se zapeljete do letališča Charles de Gaulle, tam pa takoj pri izhodu najdete blagajno Parc Asterixa, kjer lahko kupite karto in prevoz (avtobus) do parka. Priporočamo vam, da si vstopnico (če je le možno) kupite vnaprej preko interneta, saj na tak način lahko prihranite kakšnih 15eur. Park se odpre ponavadi v začetku aprila in je s presledki odprt do novembra. Vsekakor je za obisk parka potrebno izbrati kakšen sončen in topel dan, saj znate kar nekaj atrakcij zapustiti premočeni. Izberite tudi kakšen deloven dan, saj se boste na tak način izognili vrstam, park je namreč precej popularen tudi med domačini.

http://www.youtube.com/watch?v=mZ6VT682msU

Med večjimi atrakcijami je potrebno izpostaviti La trace du hourra, Tonnerre de Zeus, Goudurix in vrteče ladje La Galere. Za umiritev želodca pa lahko med vožnjami obiščete Galsko vasico, kjer pogosto zagledate kakšnega risanega junaka ali pa si odpočijete v Obelixovi hiši. Trikrat dnevno se vam predstavijo tudi delfini v svojem showu, lahko pa se posedete tudi v ladjico in zaplujete po parku. Nasvet za adrenalinske frike, ki ne želijo čakati v vrsti – pojdite na par zaporednih voženj Goudurixa, saj gre za najbolj adrenalinsko vožnjo v tem parku, hkrati pa ni potrebno dolgo čakati v vrsti, ker se vrsta (za razliko od ostalih) precej hitro pomika.

V primeru lepega vremena boste vsekakor preživeli lep dan in doživeli nekaj novega, za obisk parka pa si nujno vzemite cel dan – v večini terminov se park zapre ob 19h, tako da boste vseeno imeli na voljo še večer zase, če vam bodo noge in želodec seveda to dopuščali.

Louvre

Prvo pozitivno presenečenje v Louvru je bilo to, da spadamo Slovenci med ti. »EEC citizens« (European Economic Community), kar pomeni, da imajo vsi mlajši od 26 let zastonj vstop v muzej. Žal pa se boste vseeno morali postaviti v vrsto, saj se morate na blagajni identificirati, da dobite svojo vstopnico. To boste seveda lažje preživeli, če boste Louvre obiskali ob kakšnem »nepopularnem« dnevu, saj med vikendi tam seveda mrgoli turistov – Louvre velja za najbolj obiskan muzej na svetu. Pozor – muzej je odprt vsak dan od 9 zjutraj do 10 zvečer razen ob torkih, ko je zaprt!

Muzej je pričakovano ogromen, poleg pritličja in kleti ima še dve nadstropji, ki se razprostirajo na več kot 60.000 kvadratnih metrih površine in na katerih je razstavljenih okoli 35.000 predmetov. Ker verjamem, da ne boste imeli priložnosti (in volje), da bi si vzeli par dni za ogled celotnega muzeja, boste verjetno tudi sami pogledali samo tisto, kar vas bolj zanima in tisto, kar vsi želijo videti – Mona Lizo. Midva sva se do nje odpravila čez »egipčanski del« muzeja, kjer si lahko ogledate kopico (izropanih) bogastev starega Egipta, od hieroglifov, sarkofagov do celih obeliskov in seveda tudi kipov (eden od njih je tudi kip Ramzesa II.).

Ko se bližaš Mona Lizi v 1. nadstropju začneš počasi ugibati koliko časa boš čakal v vrsti, da boš lahko za par sekund pogledal to svetovno znano stvaritev Leonardo da Vincija in si predstavljaš horde ljudi s fotoaparati, prerivanje, dretje in kaos. A na koncu znate biti presenečeni, tako kot sva bila midva – pred Mona Lizo je stalo slabih 50 ljudi, v roku 2 minut pa sva že bila s fotoaparatom v prvi vrsti (ki je od slike seveda še vedno oddaljena par metrov).

Fotografiranje je zaradi prerivanja sicer dokaj komplicirano, a če boste vztrajni boste zagotovo lahko naredili par lepih slik za svoj album. Ko sva opravila še to »dolžnost«, sva že dokaj utrujena počasi zapustila muzej, zavedajoč se, da si verjetno nisva uspela ogledati niti 10% vsega, kar se tam nahaja. Po izhodu iz muzeja lahko še malce posedite na dvorišču muzeja, opazujete dolge vrste ljudi, ki čakajo na vhodu, ali pa se pozabavate z ostalimi turisti in »primete« piramido oz. se sprehodite do bližnjega slavoloka, ki je postavljen točno v smeri Slavoloka zmage. Če se torej podate na dolg sprehod skozi manjši slavolok, vas bo pot vodila skozi park do Place de la Concorde in nato po Elizejskih poljanah točno do Slavoloka zmage, brez enega samega ovinka.

Parc des Princes

Nogometni zanesenjaki zagotovo ne bodo izpustili priložnosti obiskati nekaj najbolj znanih športnih objektov v Parizu. Med take zagotovo sodi legendarni štadion Park princev ali domači štadion Paris Saint-Germaina, ki so ga zgradili že leta 1897 (kot velodrom) in je v lasti mesta, nahaja pa se v 16. okrožju Pariza (jugozahod). Gre za 3. največji štadion v Franciji, ki ga lahko obišče slabih 50.000 gledalcev.

Na ogledu štadiona si lahko ogledamo vse osvojene lovorike domačega moštva, popeljejo pa vas tudi v garderobe, VIP sobo in seveda do samega igrišča. S seboj vsekakor prinesite študentsko izkaznico, saj za študente velja 50% popust in tako za ogled štadiona plačate samo 5eur. Za tiste, ki niste ravno nogometni fani, mogoče sam ogled ne bo toliko zanimiv, saj je veliko govora o preteklosti kluba in statističnih podatkih, ampak punce – potrpite to slabo uro, da bodo vaši fantje zadovoljni

Roland Garros

Od štadiona Parc des Princes se lahko kar peš podate do enega od 4 »Grand Slamov« oz. največjih teniških turnirjev na svetu. Teniški štadion je oddaljen le kakšnih 5 minut, a vas moramo razočarati – niti približno ni atraktiven, kot sva si predstavljala, pravzaprav je v času najinega obiska deloval precej žalostno in neurejeno. Zato vam plačilo ogleda glavnega štadiona odsvetujemo (razen če ste res veliki privrženci tenisa), stranska igrišča in okolico štadiona pa si lahko ogledate tudi brez vstopnice.

Stade de France

Ta štadion pa ne bo pustil ravnodušne niti tiste, ki jih nogomet ne zanima najbolj. Predlagamo vam, da si pred odhodom na njihovi spletni strani ogledate kdaj poteka ogled štadiona v angleškem jeziku, saj so vodiči odlični in na tak način boste izvedeli ogromno zanimivih informacij, vsake toliko pa se pripravite tudi na manjši kviz, ki vam ga bo pripravil vodič. Med drugim sva izvedela, da je samo streha štadiona (ki nima stika s samim štadionom, saj stoji samo na stebrih) težka kot en in pol Eifflov stolp, zanjo pa so porabili več materiala, kot za vse tire vseh metrojev in vlakov v Parizu.

Fascinanten podatek je tudi ta, da se štadion v primeru polne zasedenosti (več kot 81.000 obiskovalcev) lahko evakuira v manj kot 10 minutah, na njem pa sta postavljena dva ogromna »big-screena«, oba v velikosti dveh teniških igrišč. Ob poslušanju podobnih neverjetnih podatkov se boste sprehodili po celem štadionu, videli pa boste tako bolniške sobe, domačo in tujo garderobo (v kateri visijo dresi igralcev reprezentance Francije), sprehodili se boste do samega igrišča, kjer vam bodo tudi pokazali, na kakšen način preoblikujejo nogometni štadion v atletskega. Vodič vsekakor poskrbi, da ni nikomur dolgčas, saj v svojem govoru pogosto omeni tudi največje glasbene (in druge) dogodke, ki so se v preteklosti odvijali na štadionu, popelje pa vas recimo tudi v »sobo za sproščanje«, ki je popolnoma izolirana. To naj bi bilo koristno predvsem za različne rock skupine (kot so recimo Rolling Stonesi, ki naj bi za sabo pustili pravo razdejanje) za njihove obrede pred nastopi.

Na koncu se boste sprehodili še skozi sobo, kjer so razstavljeni dresi s podpisi nekaterih velikih nogometnih igralcev, kitare nastopajočih, tablice z nogometno taktiko in postavami ter žoge s podpisi igralcev. Tudi tukaj ne pozabite na študentsko izkaznico, saj boste za ogled štadiona tako plačali 8eur (sicer 12eur).

Cite des sciences & de l’industrie

Ob standardnih turističnih točkah v Parizu sva se odločila obiskati tudi nekaj tistih manj znanih, ena od takih je bil zagotovo Cite des sciences oz. izobraževalno-raziskovalno-zabavni center z morda še boljšim angleškim opisom »Different kind of museum«. Dobra stran tega centra je v tem, da se plača vsak del muzeja posebej, tako da je najbolj enostavno, če se kar na vhodu na informacijah pozanimate o tem, kaj bi bilo ustrezno za vas in potem kupite samo posamezne vstopnice. Del centra je namenjen predvsem šolskim otrokom, tako da svetujem, da ga kar preskočite, saj gre večinoma za različna izobraževanja na praktičnih primerih (kako se lomi svetloba, kako potuje zvok ipd.). Za študente je verjetno bolj zanimiv obisk podmornice iz leta 1950, po kateri se sprehodite od začetka do konca in si ogledate kako malo prostora je imela mornarica zase ter kako so spali dobesedno med torpedi… Pogled bo verjetno vsem ušel na »kuglo« z imenom Geode, ki je postavljena za centrom. V njej predvajajo 3D filme posnete v IMAX načinu, večinoma gre za kakšne filme o živalih (podvodni svet, polarni medvedi, dinozavri…), za vstopnico pa boste odšteli okoli 10€. 3D filme pa si lahko ogledate tudi v samem centru, zunaj centra pa je postavljen tudi Cinaxe – kino, ki se premika v skladu z akcijo, torej neke vrste simulator.

Za vstopnico boste tukaj odšteli slabih 5€, nikar pa se pred obiskom ne ustavite v bližnjem fast foodu (podrobno pojasnilo verjetno ni potrebno). Del centra je posvečen tudi klimatskim spremembam, a kot pri veliko drugih atrakcijah je tudi tukaj obvezno poznavanje francoščine, saj sicer ne boste veliko odnesli od vsega skupaj. Vsekakor gre za inovativno prezentacijo znanosti in novih tehnologij na zabaven način, verjetno bo prav vsak našel v centru nekaj, kar ga bo zanimalo.

Versailles

Že na začetku bi rad poudaril eno stvar – če boste obiskali Versailles, si zanj vzemite cel dan. Brez optimističnih planov o parih urah prosim Še ena od znamenitosti, za katero si nujno kupite vstopnico vnaprej preko spleta, saj sva na licu mesta pred blagajnami videla verjetno eno najdaljših vrst v življenju. Da se razumemo – čakali boste kljub temu, da boste vstopnico že imeli, a vseeno neprimerljivo manj.

V kolikor vstopnic ne boste kupili vnaprej obvezno Versailles obiščite na kakšen lep dan (in če je le možno ne ob vikendu), saj boste tako lahko uživali na sprehodih po parku, ležanju ob jezeru, vožnji s čolnički, tisti bolj leni pa si boste lahko najeli električni »golf avtomobilček«, s katerim boste lahko kruzali po parku. Vsekakor pa se v tem primeru že vnaprej dobro oborožite s pijačami, saj boste hočeš nočeš v tem dnevu nanizali kar nekaj kilometrov.

V toplejših mesecih se v parku odvija tudi ti. Music fountain show, tako da boste ob hoji po labirintskih vrtovih slišali mirno klasično glasbo, fontane pa bodo pričarale še lepše vzdušje. Vsekakor se od palače sprehodite vsaj do Grand canala (15-20 minut hoje), nato pa imate z desne še kakšnih 15 minut hoje do Grand Trianona. Ko vas bo hoja že preveč utrudila pa se le vrnite do palače in si jo oglejte še od znotraj, saj boste videli par res impresivnih umetnin, slik in ogromnih soban. Skušajte pa seveda odmisliti tisto množico ljudi, ki se bo vedno nahajala pred vami…

Do dvorca sicer vozi poseben vlak (pazite, da ne boste nanj šli z navadno karto za vlake po Parizu, saj ta ne velja in zato baje kar pogosto preverjajo potnike). Karto za vlak lahko kupite tudi na navadnih avtomatih za vstopnice, kjer boste tudi sicer kupovali vstopnice za metro in vlake po Parizu, le da vtipkate smer Estate of Versailles, kar bo potem tudi pisalo na vstopnici. Takoj seveda vzemite povratno karto, saj boste sicer na povratku spet prisiljeni čakati v dolgi vrsti, česar boste ta dan – in v Parizu nasploh – verjetno imeli že dovolj.

Ladjica po Seni

Za ogled znamenitosti ob reki Seni iz druge perspektive, je vsekakor izbira vožnje z ladjico odlična izbira. Na popularnih »Batobusih« velja princip »Hop on – Hop off«, kar pomeni, da lahko vstopite in izstopite na poljubni postaji, saj morate v vsakem primeru kupiti vsaj 1-dnevno vstopnico. Batobus oz. zastekljeni trimaran dela kroge po Seni, na poti pa lahko vidite Eifflov stolp, Musee d’Orsay, Saint-Germain-Des-Pres (cerkev), Notre Dame, Jardin Des Plantes (botanični vrt), Hotel de Ville, Louvre in Slavolok zmage.

Princip je takšen, da lahko vstopnico kupite na katerikoli »postaji«, počakate na prvo ladjico, ki pripelje mimo in se vkrcate. Lahko se zapeljete samo par postaj do naslednje znamenitosti ali pa se vozite v nedogled. V določenih primerih lahko Batobus uporabite tudi kot praktično prevozno sredstvo, posebno če povezuje več znamenitosti, ki si jih želite ogledati ob istem dnevu. 1-dnevna vstopnica sicer stane 14€, s študentsko izkaznico pa boste plačali le 9€. Za parčke obvezna postojanka, za ostale zelo priporočljiva.

Notre Dame

Na katedralo Notre Dame boste imeli že lep pogled, če se boste podali z ladjico po Seni, možno pa si jo je ogledati tudi od znotraj. V ta namen se morate napotiti na Ile de la Cité – otok sredi reke Sene, kjer stoji ta mogočna cerkev. Poleg ogromne katedrale, ki si jo lahko ogledate zastonj, lahko obiščete tudi zakladnico in stolpe, v katerih pa se plača vstopnina. Zakladnica se nahaja v katedrali, vstopnina vanjo pa znaša 3€ oz. 2€ za vse mlajše od 26 let.

V kolikor ste »povprečni« turisti, lahko ta obisk zlahka preskočite, saj v sami zakladnici ne boste videli kaj preveč zanimivih stvari. Druga zgodba pa so stolpi, ki vam bodo ponudili osupljiv pogled na Pariz. Vhod v stolpe je izven katedrale, mladi pa imamo spet srečo, saj je vstopnina za vse mlajše od 26 let (ki so državljani EU) zastonj, sicer pa stane 8€. Glede na to, je obisk stolpov vsekakor nekaj, kar lahko vpišete v svoj plan potovanja. Gre namreč za enega od simbolov mesta Pariz, gužve niso tako strašne kot drugje (čeprav naj bi se v poletnih mesecih za ogled stolpov čakalo tudi kakšno uro) pa še vstopnina je brezplačna.

Aquarium Porte Doree

Ob vsesplošni utrujenosti in alergiji na čakalne vrste sva zadnji dan obiskala nekaj manj obljuden kraj, ki ga večina vodičev ne omenja – akvarij. Verjetno ni ne največji ne najlepši akvarij, ki ga boste videli v svojem življenju, je pa vsekakor zanimiv. Ogledate si lahko ogromno različnih vrst tropskih rib, del akvarija je urejen samo za aligatorje, v bazenih pa vam pozirajo tudi morski psi in popularni »Nemo«. Poleg akvarija si lahko seveda ogledate tudi druge »oddelke« te zanimive stavbe (Palais de la Porte Doree), v kateri se poleg tropskega akvarija nahaja tudi Narodni muzej zgodovine. Metro vas pripelje 2 minuti stran od muzeja, cene vstopnic pa zelo varirajo, a v vsakem primeru vzemite s seboj študentsko izkaznico, ker boste z njo zagotovo dobili popust (cena ogleda akvarija je večinoma okoli 2-5eur).

Bazilika Sacre-Coeur

Ena od znamenitosti, ki je zaradi slabšega vremena na zadnji dan najinega obiska nisva mogla obiskati, je pariška rimskokatoliška cerkev, ki stoji na griču Montmartre, najvišji »naravni« točki Pariza. Pred sprednjim delom bazilike je možno videti cel Pariz pod seboj, lahko pa se povzpete še višje – če si ogledate tudi kupolo. Kupola velja za drugo najvišjo točko v Parizu, takoj za Eifflovim stolpom.

Če potegnemo črto – za študenta je Pariz vsekakor konkreten finančni zalogaj, ampak ob primerni pripravi na to potovanje, pravočasnih rezervacijah namestitve in vstopnic, izkoriščanju študentskih popustov in upoštevanju določenih trikov, se lahko ti stroški kar konkretno znižajo. Predvsem parčki v Parizu že pregovorno uživajo, tudi ostalim pa se bo mesto zagotovo vtisnilo v spomin, saj kot je za tako veliko mesto tudi pričakovati, lahko tukaj dejansko vsak najde nekaj zase. Umetniki, športni navdušenci, fotografi, ljubitelji zabaviščnih parkov in ljubitelji shoppinga boste zagotovo prišli na svoj račun, ravno tako pa sem prepričan, da tudi ostali, saj sva midva v teh  8 dneh videla le del mesta, kot lahko vidite pa nisva uspela videti niti vseh najbolj znanih znamenitosti, kaj šele tistih manj znanih ali bolj odročnih. Kljub bolečim nogam lahko na koncu zagotovo vsakemu priporočava obisk te metropole.

Še eno stvar bi vam priporočil – pred odhodom si kupite vodič Lonely Planet – na Book Depository ga dobite še bolj poceni kot pri nas (brezplačna dostava!), pazite le da gre za zadnjo izdajo.

Upam da vas dolžina te reportaže ni zamorila in da boste kmalu imeli priložnost prebrati še kakšno, do takrat pa – au revoir!

Ostali potopisi, ki se že nahajajo pri nas:

- Šri Lanka
- Tajska
- Šolta
- Laos
- Nova Zelandija
- Valencia
- Dunaj
- Salzburg
- Islandija
- Vietnam

Tekst: Damir Vidan
Foto: Damir Vidan & Nika Čeranič