Otoški Raj

Ni komentarjev

»V duhu ljubezni združeni že petnajstič!« se je pojavljal naslov po glasilu festivala Rock Otočec.

Tako kot že prejšnja leta, se je festival dogajal na dveh prizoriščih. Na večjem je stal glavni oder, kasneje pa se je tu pod šotorom odvijala tudi nočna zabava ob rockerskih ritmih. Na manjšem odru na otočku pa so prišle na svoje malo manj uveljavljene skupine, katerim je vseeno uspelo pridobiti kar nekaj poslušalcev. Tu pa so se nahajale tudi dnevne stojnice in ‘igrala’. Šotorilo pa se je tako kot ponavadi – kjerkoli je pač bil prostor za kakšen šotor.

Prvi večer je ravno pred začetkom nastopa skupine Elvis Jackson pričelo deževati. ®e zaradi napovedane skupine se je pred vhodom naredila ogromna vrsta, zaradi dežja pa je vse skupaj postalo še bolj kaotično in počutili smo se kot sardine v konzervi, saj nismo bili čisto prepričani, kako se bo to končalo. Vendar se je vse kaj hitro uredilo in na koncu nismo čakali več kot 10 minut, da nam je uspelo priti na prizorišče. Elvisi so naredili sebi tipičen koncert, z malo truda so na noge spravili celotno publiko, ki je sicer premočena stala v dežju. S svojim narečjem je glavni pevec Buda razveselil vsakega med obiskovalci, le kdo se namreč lahko upre Primorcu. Prav tako pa so bili vsi navdušeni nad njegovim prikazom stoje, na dežju pa ni bilo lepšega kot poslušati Hawaiian Club in si podajati med seboj napihnjeno blazino, saj je bilo takrat dejansko videti, kot da smo vsi ena velika srečna družina. Ob koncu svojega nastopa so Elvisi naredili zanimiv preskos iz jazz uverture v Slayerjev Raining blood, ki je navdušila tudi tiste malo bolj ‘hardcore’ poslušalce.

Vsi navdušeni nad nastopom so vseeno po koncu kaj hitro pobegnili pod suhi šotor, kjer je že skoraj zmanjkovalo prostora. Po pivu ali dveh pa so prišle na vrsto zvezde večera Guano Apes, ki so imeli že pred nastopom novinarsko konferenco v hotelu, kjer so prehvalili samo lokacijo festivala in se že vnaprej veselili ponovnega nastopa v Sloveniji. Zadnjega so namreč imeli pred 12 leti. Zdaj pa so imeli ponovni razlog za koncertiranje, saj so predstavljali svojo novo ploščo Bel Air.

Nastop je bil točno tak, kot si ga je množica predstavljala. Kot smo si želeli so igrali večinoma vsem poznane starejše pesmi, na katere smo se lahko skupaj bolj kot ne drli besedila in skakali v zrak. Pevka Sandra se nam je celo zahvalila v slovenščini za tak bučen odziv in nas napeljala k njihovem največjem hitu Open you eyes. Tudi basist Stefan ni hotel zaostajati z iskanjem pozornosti in je presedel kar nekaj časa na skoraj 4 m visoki črki S, ki je bila del rekvizitorskega napisa ‘APES’. Guano Apes so brez dvoma dokazali zakaj so še vedno zelo priljubljeni v naših krajih. Za trenutek se je med njihovim nastopom tudi skoraj zgodilo, da je ponehal dež, a nas je le-ta na žalost kmalu zopet ujel. Vseeno pa so Nemci pustili najboljši vtis in vsi se tako lahko veselimo njihovega morebitnega naslednjega nastopa.

Po zadnjem petkovem nastopu skupine Cover Lover, se je zabava nadaljevala pod glavnim šotorom vse do jutranjih ur. Ravno toliko časa kot je deževalo, je bila tudi glasba na glas in ljudje so se še naprej zabavali. Z jutrom pa je dež odšel in prinesel s seboj nov dan, z novimi dogodivščinami. Čez dan so se lahko obiskovalci zabavali na različnih predelih festivala. Med bolj priljubljenimi je bil ŠOU oder, kjer so gostili tudi stand up komike in improligo. Tam pa si se lahko tudi brezplačno zabaval med igranjem namiznega nogometa, skakanju po trampolinu in sproščanju na visečih mrežah. Drugi pa so zdravili svoj glavobol v hladni Krki. V popoldanskih urah pa je nad Rajem zopet postalo vse črno in za trenutek se je zdelo, da nam ni več pomoči! Vendar je po pol urni nevihti s točo zopet posijalo sonce, ki je razveselilo vse obiskovalce. Ti so se v vedno večjih skupinah začeli zbirati pod glavnim odrom za drugi koncertni večer.
Turbo Blues je začel z neko svežo sapico starega rocka in bluesa v zraven sodeči opravi, ki je marsikomu narisala nasmeh na obraz. Nekaj priredb Jimi Hendrixa in odličen performans glavnega kitarista Julijana pa so navdušili tudi ostale obiskovalce. Malce prezgodaj so bili na oder povabljeni The Toasters, ameriška ska skupina, ki pa je vseeno vedela kako razgreti množico s svojim značilnim ritmom. Med najbolj zapomljivimi nastopi pa je bil tisti ‘skupine presenečenja’ in glavnega pevca skupine Zaklonišče prepeva Vanje. Novomeški mešani zbor je skupaj z njim zapel večni hit Računajte na nas in tu se je zdelo, da se čutimo skoraj bolj Slovence, kot če bi zapeli Zdravljico. Nekateri pač znajo vzbuditi čustva v nas! Večer se je zaključil brez večjih presenečenj, množica je bila skrajno navdušena in to tudi vztrajno kazala, ko je skupaj z glasbeniki pela pesmi in se zibala v njihovem ritmu.

Zadnji dan se je zdelo, da bo med bolj praznimi, saj ima očitno marsikdo med obiskovalci že redno zaposlitev in tako pač ne more ponočevati pozno v nedeljsko noč, vseeno pa je bil to dan, ko je na Rock Otočcu sijalo največ sonca, bilo največ blatnih ljudi in se je najbolj zabavalo. Glavni oder sta čisto zapolnili šele skupini Toronto Drug Bust in The Subways, katere je marsikdo med obiskovalcev že nestrpno pričakoval v Sloveniji. Za konec pa je bil glavni šotor tako nabito poln kot ni bil niti prvo noč, ko je zunaj deževalo.

Rock Otočec je zopet dokazal, zakaj se mu pravi Raj. Tu lahko vsak doživi tisto kar pričakuje in kaj hitro odnese še kaj več. Poleg brezplačnih promocijskih daril, se tu spozna toliko novih ljudi, kot jih ponavadi ne spoznaš v celem letu, hkrati pa sliši toliko različne glasbe, kot jo marsikdo nima niti na računalniku. Rock Otočec je in bo ostal Raj!

 

Tekst: Sara Erjavec Tekavec