Opis Medicinske fakultete

Opis študija na MF

Študij medicine je en sam, kar pomeni, da vsi ljudje z dr.med. za imenom končajo isti faks, ne glede na to, kaj potem kdo specializira (psihiater, kirurg, dermatolog, patolog,…), oziroma postane športni komentator (Stare) ali igralec (Veselko). Traja šest let, prva 3 leta so bolj predklinčna, zadnja 3 klinična. Pouk je na predkliniki razdeljen na obvezne vaje in (večinoma) neobvezna predavanja, na teden do 35 ur. Predavanja so ponavadi zelo slabo obiskana, ker so, razen izjemoma, dolgočasna in neučinkovita (tako ali tako se boš moral vse skupaj še enkrat naučiti, zakaj bi potem izgubljal čas?). Občasno moraš narediti in predstaviti kakšen seminar in to je to. Aja, v 6 letih moraš zbrati še 9 ur izbirnih predmetov, kar pomeni v povprečju vsak semester 1uro/teden več. In pa do internistične propedevtike (3.letnik) te ne spustijo blizu bolnikov.

Izpiti:

1.letnik: Biofizika, Biokemija 1, Biologija celice, NMP, terminologija, (Informatika)
2.letnik: Biokemija 2, Fiziologija, Anatomija, Histologija z embriologijo, (psihologija, genetika, deontologija,)
3.letnik: Mikrobiologija z imunologijo, Patologija, Patološka fiziologija, (socialna medicina)

Za naprej še sam ne vem. Kar je v oklepajih, ni pogoj za višji letnik. Za 1 težji izpit (zgoraj so podčrtani) rabiš 3 tedne – 2 meseca dela po recimo 8 ur (jaz sem bolj ležerne sorte, pa si vzamem še kakšen mesec več in študiram samo 2-3 ure na dan)

Pri biofiziki v prvem letniku se uporabljajo odvodi in integrali na gimnazijski ravni za dokazovanje nekaterih fizikalnih zakonov. Je tudi statistika (pri informatiki in socialni medicini), ki pa je bolj kot ne nenevarna.

Uspešnost (% študentov, ki pridejo v višji letnik) je med najvišjimi, najbrž zaradi visoke omejitve (na oko 2X pravdober + 25 pik matura) in dejstva, da se sem večinoma ne vpisujejo tisti, ki ne vejo točno kaj bi v življenju počeli in potem zabušavajo in menjajo fakse. Povprečni študent študira okoli 8 let, na koncu ni diplomske naloge, je pa zato 2 leti sekundarija (kroženje po oddelkih, ki pa ga bodo zdaj očitno ukinili?) in specializacija, ta traja več let in obstaja morje različnih. Za posebej mazohistične je še podiplomski študij (magisterij (?) in doktorat)

Težavnost je največji kamen spotike. Po nekaterih izjavah sodeč gre za malo malico, drugi vas prepričujejo, da je hujši samo še zadnji krog Dantejevega pekla. Resnica je odvisna od posameznika. Pri medicini je problem predvsem obsežnost, snovi na letnik je več kot na drugih faksih, poleg tega pa je ta skoncentrirana na 3-4 težje izpite/leto (podčrtani izpiti zgoraj), ostali izpiti pa so precej lažji (beri: 1 – 10 dni zmernega učenja, pri večini sploh ni ocen, samo opravil/ne opravil). In tukaj je problem. En teh težjih izpitov je zato en vreden recimo 3-4 izpite na nekem drugem faksu. In če imaš dobre učne navade, dobro samokontrolo in dober spomin, ne boš imel problemov, če pa si malo bolj len (ali pa perfekcionist), imaš lahko zelo hude težave.

Računica:

1.varianta: Hodiš samo na vaje – 15 ur na teden, sproti opravljaš kolokvije in se pripravljaš na vaje – 15 ur na teden = 30ur na teden (6ur na delovni dan, ni tako hudo, ne?). Pred izpitnimi roki (februar, junij, september) je vsaj en mesec počitnic (aja če ne veste, študentje imamo od 15.1. – 15.2. počitnice, zato pa večinoma nimamo enotedenskih srednješolskih počitnic. Predavanja se uradno zaključijo konec maja, ponavadi pa že pred tem), tako da imaš mir za učenje: 1/2 januarja in februarja, maj, junij, avgust 6-8/ur na teden učenja za izpite = okrog 7 ur dela na delovni dan + julij in september počitnice.

2. varianta: Ampak to uspe redkokomu, ker je snov, posebej v prvih dveh letih, totalno nezanimiva (nisem še srečal medicinca, ki bi užival v npr. biofiziki ali anatomiji), poleg tega pa imaš občutek, da se učiš nekaj v tri krasne, popolnoma brez repa in glave. Večina hodi tudi vsaj na nekaj predavanj, zelo težko se je koncentrirano učiti eno in isto snov cel mesec… Tako da se tistih 7 ur/delovnik + 2 meseca počitnic hitro prelevijo v 10+ ur/vsak dan + pol meseca počitnic (pa še takrat se sekiraš, če boš naredil in zakaj si se sploh sem vpisal).

V 3.letniku ti počasi postane jasno, da si prej samo postavljal temelje in ni ga lepšega občutka, ko nepovezane stvari, ki si se jih piflal do smrti, naenkrat padejo v razumljivo strukturo. Takrat res dobiš zalet, počasi se tudi navadiš na ritem življenja na MF in ugotoviš, da si se prav odločil.

Medicina je več kot služba (oz. faks), čeprav imaš zraven tudi dosti časa za ostale aktivnosti (no, manj od večine ostalih študentov). Vsekakor te MF močno izoblikuje tudi kot človeka, kar pa ni slaba stvar, saj zato tudi pridemo na faks, ane?

Vir: tekst objavljen z dovoljenjem avtorja iz foruma Mn3njalnik