Opis FF – Bohemistika in Polonistika

©tudij èe¹kega in poljskega jezika ter knji¾evnosti oz. od ¹tudijskega leta 2009/2010 dalje po bolonjskem sistemu Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni ¹tudijski program Bohemistika in Polonistika.

Študija sta še precej sve¾a, saj 1. generacija diplomira šele letos, zato naj vam ju iz prve roke malce predstavim.

Študij za še vkljuèno letošnje bruce traja 4 leta, po diplomskih nalogah (dveh – za vsako smer po ena) dobiš naziv uni. dipl. bohemist in uni. dipl. polonist., po novem pa boste klopi gulili po 3+2 sistemu, s tem, da o +2 programu še nièesar ni znanega, saj veste, mlini FF meljejo poèasi :) Naslednji podrobnejši opis tako velja za stari program, torej tisti, ki ga obiskujem sama, vendar kolikor sem gledala predmetnik novega, mislim, da ne bo veèjih sprememb, morda kakšna seminarska naloga veè in kakšna dodatna obvezna prisotnost na predavanjih, kot je sicer navada pri bolonjcu, kaj hujšega pa mislim, da ne vam ne obeta ;)

Študij torej sestavljajo predavanja, sicer neobvezna, vendar se najde kakšen profesor, ki bo zahteval prisotnost in jo tudi preverjal, ter vaje oz. lektorati, ki so obvezni – brez zdravniškega opravièila lahko na semester manjkaš 3x, sicer ne moreš na kolokvij, s tem pa ne na izpit ter tako v bistvu padeš letnik, saj so lektorske pogoj za napredovanje v naslednji letnik.

Predavanja so predvsem teoretièna, paè uèimo se stvari, ki naj bi jih vsak študent jezika o jeziku, ki ga študira,  vedel: fonetika, knji¾evnost, oblikoslovje itd., vendar pa je snov zelo zanimiva, povezujemo jo z drugimi jeziki in delamo primerjave s slovenšèino. Snovi za izpite iz posameznih predmetov, ki veèinoma obsegajo po 1 semester, ni veliko, po mojih dosedanjih izkušnjah cca. 20-30 tipkanih A4 strani, saj uèbenikov za ta 2 jezika v slovenšèini ni, zato smo zaenkrat odvisni od zapiskov, v višjih letnikih, ko se jezik malce bolje obvlada, pa se študira tudi po tuji literaturi.

Lektorske vaje so, kot sem ¾e omenila, obvezne in s tem res ni zafrkancije. Pri vsakem od teh dveh jezikov imamo po eno native speaker lektorico, ki nista ravno specialistki v slovenšèini, vendar imata tisti del vaj, ki se navezuje na konverzacijo – paè imamo dialoge, uèimo se, kako kaj kupit v trgovini, naroèiti v restavraciji in podobno, ter potem še ostale, ki so tudi native speakerji, vendar ¾ivijo v Sloveniji ¾e tako dolgo, da znajo tekoèe slovensko, one pa predavajo v glavnem slovnico. Pri vajah uporabljamo pri vsakem jeziku po 1 uèbenik – delovni zvezek, ki sta napisana v èešèini oz. poljšèini, vendar se stvari da razumeti in z njima normalno delati, vsako uro pa dobimo tudi liste z veèino snovi, ki jo jemljemo tisti dan, tako da se s pisanjem zaenkrat še ni nihèe pretegnil. Naj ne pozabim še na domaèe naloge, ki jih dobivamo predvsem pri tujih dveh lektoricah – naloge je potrebno delati in oddajati sproti, lektorice pa ti nato popravljene vrnejo, da vidiš, kje delaš napake. Te naloge so obvezne, za vsako, ki ti manjka, ti na kolokviju, ki je del konène ocene lektorskih vaj, odbijejo po nekaj toèk.

V višjih letnikih zadeve z lektoratom potekajo podobno, le da mora vsak enkrat v letu pripraviti še govorno vajo (pri èešèini) v èešèini o neèem, kar ima veze s Èeško. Domaèe naloge v višjih letnikih pa obsegajo predvsem raznorazne kratke spise (200-350 besed), saj se smatra, da slovnico vsi ¾e znamo, zato je veèji poudarek na besedišèu ter izra¾anju (tako ustnem kot pisnem) v tujem jeziku. Èeprav se sliši grozno, niti ni, je pa zelo praktièno, saj tako vidiš, kje ga lomiš, èesa nimaš dobro utrjenega in si moraš še pogledati. Ko se enkrat prebiješ èez vso slovnico, po ‘tastarem’ se to zgodi v tretjem letniku, pa pride te¾ko prièakovano tazaresno prevajanje tazaresnih tekstov. In to je meni od vsega še najbolj všeè. Tudi èe ti je na zaèetku malce hudo in se ti zdi vse skupaj brez veze, se splaèa kdaj pa kdaj stisniti zobe, saj v zadnjih dveh letnikih vse, kar imaš za delat, je prevajat, dolgoèasni teoretièni predmeti so namreè ¾e skoraj vsi za tabo. Konèno poèneš tisto, kar si ¾eliš poèeti v ¾ivljenju, profesorice pa ti prevod strokovno popravijo – tako prevod sam kot tudi lektoriranje, saj je za vsakega prevajalca nujno, da najprej odlièno obvlada svoj jezik, šele nato naj se loti tujega. Temu so namenjena tudi predavanja iz slovenšèine, ki obsegajo 6 semestrov.

Kar se profesorjev tièe, jih moram pohvaliti. Visoko usposobljeni, veèinoma tudi izjemni pedagogi, strogi, ko je potrebno, ter sprošèeni in zabavni, ko je to primerno, z njimi se res da vedno vse zmeniti. Vedno pripravljeni prisluhniti in pomagati, najsi bo to med predavanji ali po njih, v èasu govorilnih ur ali pa tudi kar tako, èe jih kje ujameš na faksu in niso ravno v èasovni stiski. Na izpitih vedno išèejo znanje in so zelo prijazni. Seveda ima vsak kdaj slab dan in ni vse tako ro¾nato, ampak v veèini primerov pa so res super.

Skratka, študij teh dveh jezikov je meni osebno prav fajn, sošolci so prijazni, vsi se med sabo poznamo, saj nas je vseh v letniku na posamezni smeri pribli¾no za 1 gimnazijski razred (resda je osip kar velik in v višjih letnikih je 20 študentov na smer ¾e ogromno), èasa imam za druge stvari veè kot dovolj, v glavnem vsakemu za jezike nadarjenemu, ki ga slovanski jeziki vsaj malo zanimajo in ki bi si morda ¾elel postati prevajalec, toplo priporoèam študij katerega od teh, saj so oddelki mladi, diplomantov teh smeri trenutno skoraj še ni na trgu, glede na zdajšnje potrebe, ko oglase za delo objavljajo kar na našem forumu, pa menim, da tudi z zaposlitvijo ne bi smelo biti prevelikih te¾av. Za podroben opis študijskega naèrta pa le pokukajte na www.slavistika.net.
Vsako leto študentje in profesorji vseh zahodnoslovanskih smeri organizirajo tudi skupno bo¾ièno praznovanje, kjer se pred bo¾ièem en veèer zbere ob jelki ter poje bo¾iène pesmi v vseh štirih jezikih, posladka ob sladicah in pijaèi ter u¾iva v dobri dru¾bi, ne manjka pa niti vsakoletno brucovanje. Med letom se navadno vsakih 14 dni odvijajo tudi razni filmski veèeri, kjer se gleda èeške filme, pa literarni veèeri in sreèanja s èeškimi pisatelji, raznimi prevajalci, veliko je tudi izmenjav med profesorji in tako kdaj odpadejo redna predavanja in poslušamo gostujoèega profesorja. Èe je dovolj zainteresiranih, se vsako leto organizira tudi prevajalski kro¾ek pod vodstvom priznane prevajalke Nives Vidrih, s katero potem skupaj prevajamo razne tekste ter razpravljamo o tem in onem, saj zna prevajanje vèasih biti kar trd oreh, še posebno beletristike.

Pa še to: veliko je mo¾nosti dobiti štipendije in za par tednov ali pa celo za cel semester it študirat na Poljsko ali Èeško, kar pride zelo prav pri uèenju jezika, vsako leto se organizirajo tudi ekskurzije v te dr¾ave, pa niti niso drage, ker je precej sponzorstva s strani poljskega in èeškega veleposlaništva in podobnih inštitucij, saj je tudi njim v interesu, da usposobijo èimveè kvalitetnega prevajalskega kadra.

Tako, to je bolj ali manj vse iz moje strani, vsem maturantom pa ¾elim dobro in pametno izbiro študija, ter veliko sreèe in uspeha tako med študijem kot tudi kasneje v ¾ivljenju.

By: Campi







Komentarji

Za komentiranje dogodka se moraš prijaviti preko obrazca na vrhu strani ali rdečega gumba FB connect

Naključne vsebine
Nagradne igre

Pimped out

Podarjamo 2 vstopnici za letošnji Pimped out - trap dogodek poletja! Spodaj izpolni spodnje podatke in v polje za odgovor navedi ime in priimek osebe, ki bi jo povabil/a zraven.


Spremeni besedo.


Nagradne igre

Ultra Europe 2019

Podarjamo 3 vstopnice za letošnji Ultra Europe festival, ki se bo odvijal v Splitu med 12. in 14.7. Izpolni spodaj svoje podatke in v polje za odgovor dopiši zakaj si ravno TI zaslužiš prejeti brezplačno vstopnico!


Spremeni besedo.


Nagradne igre

5. Tušev tek barv

Podarjamo 2 majici "Tušev tek barv": Spodaj izpolni svoje podatke in v polje za odgovor pripiši velikost majice (S/M/L) in naslov na katero jo lahko pošljemo, v kolikor te izžrebamo!


Spremeni besedo.