Opis FF – Bohemistika in Polonistika

Študija sta še precej sve¾a, saj 1. generacija diplomira šele letos, zato naj vam ju iz prve roke malce predstavim.

Študij za še vkljuèno letošnje bruce traja 4 leta, po diplomskih nalogah (dveh – za vsako smer po ena) dobiš naziv uni. dipl. bohemist in uni. dipl. polonist., po novem pa boste klopi gulili po 3+2 sistemu, s tem, da o +2 programu še nièesar ni znanega, saj veste, mlini FF meljejo poèasi Naslednji podrobnejši opis tako velja za stari program, torej tisti, ki ga obiskujem sama, vendar kolikor sem gledala predmetnik novega, mislim, da ne bo veèjih sprememb, morda kakšna seminarska naloga veè in kakšna dodatna obvezna prisotnost na predavanjih, kot je sicer navada pri bolonjcu, kaj hujšega pa mislim, da ne vam ne obeta

Študij torej sestavljajo predavanja, sicer neobvezna, vendar se najde kakšen profesor, ki bo zahteval prisotnost in jo tudi preverjal, ter vaje oz. lektorati, ki so obvezni – brez zdravniškega opravièila lahko na semester manjkaš 3x, sicer ne moreš na kolokvij, s tem pa ne na izpit ter tako v bistvu padeš letnik, saj so lektorske pogoj za napredovanje v naslednji letnik.

Predavanja so predvsem teoretièna, paè uèimo se stvari, ki naj bi jih vsak študent jezika o jeziku, ki ga študira,  vedel: fonetika, knji¾evnost, oblikoslovje itd., vendar pa je snov zelo zanimiva, povezujemo jo z drugimi jeziki in delamo primerjave s slovenšèino. Snovi za izpite iz posameznih predmetov, ki veèinoma obsegajo po 1 semester, ni veliko, po mojih dosedanjih izkušnjah cca. 20-30 tipkanih A4 strani, saj uèbenikov za ta 2 jezika v slovenšèini ni, zato smo zaenkrat odvisni od zapiskov, v višjih letnikih, ko se jezik malce bolje obvlada, pa se študira tudi po tuji literaturi.

Lektorske vaje so, kot sem ¾e omenila, obvezne in s tem res ni zafrkancije. Pri vsakem od teh dveh jezikov imamo po eno native speaker lektorico, ki nista ravno specialistki v slovenšèini, vendar imata tisti del vaj, ki se navezuje na konverzacijo – paè imamo dialoge, uèimo se, kako kaj kupit v trgovini, naroèiti v restavraciji in podobno, ter potem še ostale, ki so tudi native speakerji, vendar ¾ivijo v Sloveniji ¾e tako dolgo, da znajo tekoèe slovensko, one pa predavajo v glavnem slovnico. Pri vajah uporabljamo pri vsakem jeziku po 1 uèbenik – delovni zvezek, ki sta napisana v èešèini oz. poljšèini, vendar se stvari da razumeti in z njima normalno delati, vsako uro pa dobimo tudi liste z veèino snovi, ki jo jemljemo tisti dan, tako da se s pisanjem zaenkrat še ni nihèe pretegnil. Naj ne pozabim še na domaèe naloge, ki jih dobivamo predvsem pri tujih dveh lektoricah – naloge je potrebno delati in oddajati sproti, lektorice pa ti nato popravljene vrnejo, da vidiš, kje delaš napake. Te naloge so obvezne, za vsako, ki ti manjka, ti na kolokviju, ki je del konène ocene lektorskih vaj, odbijejo po nekaj toèk.

V višjih letnikih zadeve z lektoratom potekajo podobno, le da mora vsak enkrat v letu pripraviti še govorno vajo (pri èešèini) v èešèini o neèem, kar ima veze s Èeško. Domaèe naloge v višjih letnikih pa obsegajo predvsem raznorazne kratke spise (200-350 besed), saj se smatra, da slovnico vsi ¾e znamo, zato je veèji poudarek na besedišèu ter izra¾anju (tako ustnem kot pisnem) v tujem jeziku. Èeprav se sliši grozno, niti ni, je pa zelo praktièno, saj tako vidiš, kje ga lomiš, èesa nimaš dobro utrjenega in si moraš še pogledati. Ko se enkrat prebiješ èez vso slovnico, po ‘tastarem’ se to zgodi v tretjem letniku, pa pride te¾ko prièakovano tazaresno prevajanje tazaresnih tekstov. In to je meni od vsega še najbolj všeè. Tudi èe ti je na zaèetku malce hudo in se ti zdi vse skupaj brez veze, se splaèa kdaj pa kdaj stisniti zobe, saj v zadnjih dveh letnikih vse, kar imaš za delat, je prevajat, dolgoèasni teoretièni predmeti so namreè ¾e skoraj vsi za tabo. Konèno poèneš tisto, kar si ¾eliš poèeti v ¾ivljenju, profesorice pa ti prevod strokovno popravijo – tako prevod sam kot tudi lektoriranje, saj je za vsakega prevajalca nujno, da najprej odlièno obvlada svoj jezik, šele nato naj se loti tujega. Temu so namenjena tudi predavanja iz slovenšèine, ki obsegajo 6 semestrov.

Kar se profesorjev tièe, jih moram pohvaliti. Visoko usposobljeni, veèinoma tudi izjemni pedagogi, strogi, ko je potrebno, ter sprošèeni in zabavni, ko je to primerno, z njimi se res da vedno vse zmeniti. Vedno pripravljeni prisluhniti in pomagati, najsi bo to med predavanji ali po njih, v èasu govorilnih ur ali pa tudi kar tako, èe jih kje ujameš na faksu in niso ravno v èasovni stiski. Na izpitih vedno išèejo znanje in so zelo prijazni. Seveda ima vsak kdaj slab dan in ni vse tako ro¾nato, ampak v veèini primerov pa so res super.

Pa še to: veliko je mo¾nosti dobiti štipendije in za par tednov ali pa celo za cel semester it študirat na Poljsko ali Èeško, kar pride zelo prav pri uèenju jezika, vsako leto se organizirajo tudi ekskurzije v te dr¾ave, pa niti niso drage, ker je precej sponzorstva s strani poljskega in èeškega veleposlaništva in podobnih inštitucij, saj je tudi njim v interesu, da usposobijo èimveè kvalitetnega prevajalskega kadra.

Tako, to je bolj ali manj vse iz moje strani, vsem maturantom pa ¾elim dobro in pametno izbiro študija, ter veliko sreèe in uspeha tako med študijem kot tudi kasneje v ¾ivljenju.

By: Campi